Slovenci smo med tistimi državljani Evropske unije, ki dihamo bolj onesnažen zrak. Zakaj je tako?

Slabo prevetrene kotline in doline s pogostimi temperaturnimi obrati vplivajo na povišane ravni delcev. V zadnjih letih je k sreči opazen trend zmanjševanja. Vendar pa so izmerjene ravni občasno, predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah v kurilni sezoni, še vedno zdravju škodljive. In dobro se je poučiti glede škodljivega vpliva onesnaženosti z delci na naše zdravje, predvsem pa glede tega, kako se pred njimi zaščititi.

Kaj sploh prispeva k visokim ravnem delcev v zraku?

Analiza virov delcev PM10 je pokazala, da ravni delcev v enaki meri zvišujejo kurjenje lesa, promet, resuspenzija (ponovno dvigovanje delcev, ki so se že usedli na tla) in tako imenovani sekundarni delci. K delcem v zraku pomembno prispeva uporaba zastarelih kurilnih naprav v gospodinjstvih. V prometu delci nastajajo kot posledica izpuha pri izgorevanju goriva.

Večja onesnaženost je v mestih

Iz cestnega prahu, ki je posledica obrabe pnevmatik, se veliko delcev ponovno dvigne v ozračje. Večinoma se ti delci pojavljajo v toplejših mesecih, ko so ceste suhe.
Kot je znano, je povečana raven onesnaženosti zraka z delci pogostejša v večjih urbanih središčih, kjer je na enem mestu veliko virov onesnaževanja zraka (promet, industrija, kurišča).

Ker pa se delci prenašajo z vetrom in zaradi lokalnih značilnosti, se občasno pojavijo tudi na drugih območjih zunaj mest. To se pogosto pojavi v slabo prevetrenih manjših kotlinah, kjer je poselitev gosta in je na območju večje število drobnih kurišč na trda goriva. Na Obali in na drugih dobro prevetrenih območjih so podnebne razmere ugodnejše in se onesnaženost redkeje pojavlja.

Kaj so delci v zraku

Izraz delci PM10 in PM2,5 (iz angleščine Particulate Matter – PM) se uporablja za zelo majhne delce trdnih in tekočih snovi, ki so razpršeni v zraku (plinu), kar se strokovno imenuje tudi aerosol. Poznamo primarne in sekundarne delce. Primarni delci pridejo v zrak z neposrednimi izpusti, npr. izpusti avtomobilskih motorjev, še posebej dizelskih, ob gorenju, z dvigovanjem cestnega prahu ali vulkanskimi izbruhi.

Iz primarnih delcev v ozračju lahko nastanejo delci drugačne sestave ali sekundarni delci.
V hladnih dnevih, torej pozimi, se ravni delcev v zraku povečajo. Raven onesnaženosti zraka z delci pa se spreminja tudi čez dan. Običajno sta glede koncentracije delcev opazna dva vrhova, jutranji in večerni, ki sta predvsem posledica prometnih konic.

Vpliv delcev na dihala

Delci vstopajo v telo prek dihal. V dihalih sprožijo oksidativni stres in vnetje, ki dražita dihala, povzročata kašelj in otežujeta dihanje. Delci poslabšujejo obstoječe akutne in kronične bolezni dihal (npr. kronične obstruktivne pljučne bolezni ali astme). Če je izpostavljenost onesnaženemu zraku dolgotrajnejša, se razvije kronična vnetna reakcija in trajno okvari pljučno tkivo ali pa poslabša pljučno funkcijo.

Pri otrocih je dokazano, da je izpostavljenost povišanim koncentracijam delcev povezana z astmo. Izpostavljenost onesnaženemu zraku z delci prav tako dokazano povzroča pljučnega raka. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je onesnaženost zunanjega zraka in delce PM10 označila kot tiste, pri katerih gre za rakotvorne snovi za ljudi!

Sistemski vplivi delcev na zdravje

Najmanjši delci (PM2,5 in UFP) iz dihal vstopajo v kri in potujejo v različna tkiva, kjer povzročajo oksidativni stres in vnetje. Povzročajo in pospešujejo tudi nastanek ateroskleroze. Oksidativni oziroma vnetni stres se začne v pljučih in se razširi v sistemski krvni obtok.

Kri lahko postane bolj viskozna, nastanejo lahko krvni strdki, zviša se lahko krvni tlak, in to lahko povzroči možgansko kap. Delci povzročajo motnje srčnega ritma in srčni infarkt.

Oksidativni stres in vnetje zaradi delcev v zraku sta povezana tudi z nastankom nevroloških bolezni, kot sta parkinsonova in alzheimerjeva bolezen, pa tudi z diabetesom tipa dva.

Obolevnost in umrljivost

Kar 4,2 milijona prebivalcev naj bi v letu 2019 po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije umrlo prezgodaj zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku. Onesnaženi zrak z delci pa predstavlja največje okolijsko tveganje za zdravje evropskih prebivalcev, torej tudi pri nas.

Ultra fini delci lahko v nosno-žrelnem prostoru vstopijo prek vohalnega živca v možgane. Čim manjši so delci, tem bolj so nevarni (močnejši oksidativni stres, vnetna reakcija, vstop v druge organe).

Pomembna pa je tudi sestava delcev. V veliki večini je glavna sestavina delcev ogljik, na katerega se lahko vežejo nevarne snovi. Za zdravje so nevarne predvsem kovine oziroma elementi (železo, baker, svinec, kadmij, nikelj, arzen, živo srebro), saj poškodujejo dedni material in povzročajo vnetje. Nevarne za zdravje pa so tudi hlapne organske spojine, ki prav tako poškodujejo dedni material in so rakotvorne.

Kakšno tveganje za zdravje predstavlja onesnaženost zraka z delci PM za različne skupine prebivalstva?

Delci v zraku škodljivo delujejo na vse ljudi, še posebej pa so za njihove učinke ranljive naslednje skupine: dojenčki in otroci, starejši odrasli, nosečnice, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal in bolniki z diabetesom.

Zakaj imajo otroci, tudi zdravi, ob izpostavljenosti onesnaževalom zraka večje tveganje za zdravje? Otroci preživijo daljši čas zunaj kot v povprečju odrasli, telesno so aktivnejši in glede na težo vdihnejo več zraka, to pa seveda vpliva na njihova pljuča, ki se šele razvijajo. Poleg tega so dihalne poti dojenčkov in otrok ožje, imunski sistem šibkejši.

Pri starejših obstaja tveganje za zdravje že zaradi kratkotrajne izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Pri njih so namreč bolezni srca in ožilja in dihal (lahko tudi še ne odkrite) pogostejše kot pri drugih skupinah. S starostjo upadajo tudi pomembni fiziološki procesi, kar vključuje šibkejši imunski sistem.

Bolj ogroženi zaradi onesnaženega zraka z delci so tudi bolniki s kroničnimi pljučnimi boleznimi (npr. astmo in KOPB).

Pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja (visok krvni tlak, popuščanje srca, žilne bolezni, kot so npr. bolezni koronarnih arterij) obstaja povečano tveganje za akutne srčno-žilne dogodke, povzročeno z onesnaževali iz zraka.

Kako se lahko zaščitimo?

V zimskem času se rednemu gibanju na zraku seveda ne bomo odrekli. Ob tem pa je ob vremenski napovedi priporočljivo spremljati tudi napovedi oziroma rezultate meritev kakovosti zraka.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob povišanih vrednostih delcev v zraku priporoča vsem, še posebno pa ranljivim skupinam (dojenčki in otroci, starejši odrasli, srčni in pljučni ter sladkorni bolniki), da bivanje na prostem omejijo na čas v dnevu, ko je onesnaženost najnižja, torej ne zjutraj in ne zvečer!

Priporočajo tudi, da se izogibamo bližini prometnih cest, najbolje je, da se gibamo v parku ali gozdu, pri tem pa vendarle ne izvajamo intenzivnejših telesnih dejavnosti. Sprehod naj zadošča. Pozorni bodimo na simptome, kot sta kašelj ali pomanjkanje sape. To naj bo opozorilo, da telesne napore zmanjšamo.

Meritve in napovedi kakovosti zraka za območja, kjer smo, lahko spremljamo na povezavi http://rte.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/amp/ , še priporočajo na NIJZ.

Preberite tudi prispevek: Kako se pozimi izogniti slabemu zraku in širjenju okužb

Ravni vrednosti delcev se zmanjšujejo

Tanja Kološa, vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji RS za okolje, je povedala, da dobivajo veliko klicev ljudi, ki so zaskrbljeni glede onesnaženosti zraka z delci. »V Sloveniji hitro vidimo, če nekdo onesnažuje zrak. Sami sebe pa ne vidimo in se ne vprašamo, kaj bi lahko naredili, da bi bilo tega onesnaženja manj,« je kritična in še pove, da so največji vir onesnaženja z delci – in na to posamezniki lahko vplivamo – individualna kurišča in promet. Ko so vrednosti najvišje, je največje onesnaženje prav iz individualnih kurišč. Nimamo sistema, ki bi prepovedoval in kaznoval nepravilno kurjenje in neustrezno uporabo kurilnih naprav.«

Kdaj so vrednosti delcev PM v zraku presežene?

»V Slovenski uredbi o kakovosti zraka, ki je seveda usklajena z evropskimi smernicami, so predpisane le dnevne vrednosti za delce PM10, za PM2,5 pa le letne vrednosti. To pomeni, da pri PM2,5 povprečna letna vrednost ne sme preseči več kot 20 mikrogramov na kubični meter na posameznem merilnem mestu. Pri PM10 je povprečna mejna vrednost 40 mikrogramov na kubični meter, dnevna mejna vrednost pa je 50 mikrogramov na kubični meter, lahko je presežena 35-krat v koledarskem letu.

Na Agenciji javnost obveščamo, če vidimo, da so vrednosti presežene več dni zapored ali če bi videli, da bi bile zelo visoke. Če je vrednost delcev presežena le en dan, opozorila ne izdamo. V trenutni zakonodaji ni predpisanega načina opozarjanja, v nasprotju, denimo, z vrednostmi ozona poleti, ko je natančno določeno, ob katerih vrednostih morajo biti ljudje obveščeni. Tako smo si sami postavili smernice in opozorilo izdamo takrat, ko je več dni vrednost presežena nad 75 mikrogramov. Večkrat bi opozarjali, manjši bi bil učinek,« je prepričana naša sogovornica. V Sloveniji je 24 merilnih mest, ki so večinoma postavljena v največjih slovenskih mestih.

Kakšne so napovedi glede onesnaženja zraka z delci?

»Zadnji trendi kažejo, da se ravni delcev zmanjšujejo. V zadnjih nekaj letih ni bilo večjih preseganj. Konec novembra 2024 pa je bila sprejeta nova evropska smernica, ki zelo znižuje merila mejnih in ciljnih vrednosti. Po teh merilih bomo ob nespremenjenem stanju marsikje dovoljene meje presegli. Smernica mora biti sprejeta v naš pravni red do leta 2026, država pa bo deležna kazni po letu 2030, če meril ne bo dosegla.«

Preberite tudi prispevek: Zrak med stenami pogosto bolj onesnažen kot zunaj