Avtor: Irena Furlan
Profesor Gerba z univerze v Arizoni je s skupino študentov štiri mesece analiziral vzorce patogenih bakterij v petnajstih izbranih domovih. Začeli so pri kuhinji in kopalnici ter ugotovili, da je kuhinja veliko bolj kužna. Stanovalcem, ki so bili vključeni v raziskavo, so dali na voljo sredstva za čiščenje in razkuževanje ter jih podučili, naj se držijo navodil za uporabo na embalaži. Pri naslednjem jemanju vzorcev se je pokazalo, da je še tako neredno čiščenje znatno zmanjšalo prisotnost patogenih bakterij. Z navodili, naj pogosteje čistijo površine, ki so bolj izpostavljene klicam, na primer deske za rezanje in ročaje na hladilniku, se je količina patogenih bakterij zmanjšala za 90–95 %.
Za najbolj kužne v kuhinjah so se izkazale gobice in krpice za pomivanje posode, in sicer kar v 60 odstotkih. Sledijo pomivalna korita v 50 odstotkih in kuhinjske površine v 25 odstotkih.
Gobica za pomivanje posode je pravi raj za različne bakterije in klice, ki povzročajo bolezni. Vsakokrat, ko z njo potegnete po pultu ali kuhinjskih pripomočkih, za sabo pusti nepregledno število povzročiteljev bolezni.
Položite jo v pomivalni stroj in operite s posodo. Strokovnjaki zagotavljajo, da je voda v pomivalnem stroju dovolj vroča, da uniči večino bakterij in klic.
Položite jo v mikrovalovno pečico in pečico vključite na najvišjo temperaturo za dve minuti. Visoka temperatura bo uničila do 98 % klic in bakterij. Gobico v mikrovalovni pečici opazujte ves čas, kajti lahko se tako segreje, da se vžge.
Ta način je sicer najdražji. Doma imejte na zalogi dovolj gobic, da tisto, ki jo uporabljate, zamenjate z novo vsaka dva tedna. Pomembno je, da vsako gobico zamenjate takoj, ko dobi neprijeten vonj.
Namesto gobice raje uporabljajte spužvaste krpice. Lažje jo splaknete in operete v pralnem stroju.
Po vsaki uporabi gobico ali krpico temeljito sperite s čistilnim sredstvom, dobro ožemite in postavite na suho mesto, da se posuši. Gobic in krp nikoli ne odlagajte v bližino surovega mesa ali jajc. V njih se lahko nahaja veliko bakterij, ki se lahko prenesejo na delovne površine in posodo. Presenetljivo je, da so kopalnice in stranišča zaradi pravilne dezinfekcije umivalnikov in straniščnih školjk običajno bolj čiste kot kuhinje.
Naslednji prostor, ki je najbolj umazan, je košara z umazanim perilom. Študije, opravljene na stotinah kilogramov umazanega perila, so pokazale, da 12-minutno pranje v pralnem stroju in 28-minutno sušenje v sušilcu za perilo ne zadostuje, da bi pomorilo viruse hepatitisa A, rotaviruse, adenoviruse in bakterije salmonele.
Strokovnjaki svarijo, da na delovnem mestu nismo nič bolj varni. V nekem podjetju so z raziskavo odkrili, da je bilo kar 60 % skodelic za kavo okuženih z bakterijo E. coli. V glavnem zato, ker so bile samo obrisane z gobico in ponovno uporabljene. Na običajni pisalni mizi je tudi do 400-krat več bakterij kot na straniščni deski. V pisarnah in majhnih pregrajenih prostorih za delo je bakterij več kot v skupnih prostorih. Ogromno bakterij v pisarnah domuje na telefonskih slušalkah, na faksu pa jih je več kot na vratih, ki vodijo v toaletne prostore.
Večina teh bakterij je neškodljivih, nekatere pa lahko povzročajo resne težave. Med bakterijami na telefonskih slušalkah in gumbih pri dvigalu se najdejo stafilokoki. Ti povzročajo kožne infekcije in meningitis. Na telefonskih slušalkah, miškah in površinah pisalnih miz sta pogosta tudi E. coli, ki je odgovorna za različne bolezni, od driske do bolezni ledvic ter virus parainfluence. Zadostuje, da se ob nepravem času dotaknemo prave površine ali predmeta in si bakterije in viruse zanesemo v nos, usta ali oči. 80 % vseh okužb staknemo prav na tak način. Tako dobimo tudi virus prehlada.
Na delovnem mestu ostajamo vedno dlje. Na pisalni mizi si privoščimo malico ali prigrizek. Če temu dodamo še slab prezračevalni sistem, smo v pisarni ustvarili pravo okolje za rast nezaželenih gostov. Osebje, ki čisti prostore, se pisalnih miz običajno ne dotakne. Tako jim je naročeno, ker večina zaposlenih ne vidi rada, da jim kdo premika papirje. Zatorej se pisalne mize, ki predstavlja največjo težavo, lotite sami. Očistite jo vsak dan. Uporabite antibakterijsko ali dezinfekcijsko krpo ali sredstvo, ter očistite vso površino. Če zgrešite samo kvadratni centimeter, boste zgrešili veliko – kar 20.000 bakterij lahko živi na njem. Očistite tudi vse naprave v pisarni – tipkovnico, miško in telefon. Tudi tukaj uporabite dezinfekcijske krpice. Bakterije se razmnožujejo zelo hitro, zato naj dezinficiranje postane del vašega rednega delavnika. Uporabljajte krpice, ki so namenjene izključno čiščenju površin. Krpice za roke in obraz ne zadostujejo, z njimi bakterije samo razmažemo po še večji površini. Protibakterijska sredstva uničijo le manjšo količino bakterij. Če bi hoteli uničiti večino bakterij in virusov, potrebujemo sredstva za dezinfekcijo. Da boste bakterijam preprečili hitro razmnoževanje, malice in prigrizkov ne uživajte več za pisalno mizo. Če imate na voljo samopostrežno restavracijo ali čajno kuhinjo, hrano raje zaužijte tam. Po končani malici krožnik in pribor temeljito pomijte in obrišite.
V našem okolju bodo bakterije in virusi vedno prisotni. Pomembno je, da vemo, kako se ubraniti pred tistimi, zaradi katerih zbolimo. Že naše matere so nam pridigale, naj si umivamo roke. Pravilno umivanje rok je eden najbolj učinkovitih načinov v boju proti bakterijam. Toda treba ga je opraviti temeljito. Rok si nikar samo na hitro ne oplaknimo z vodo. Strokovnjaki priporočajo uporabo mila in vsaj 15-sekundno umivanje. Roke nato dobro splaknemo in temeljito obrišemo s papirnato brisačo, ki jo po uporabi zavržemo. In še nekaj nasvetov. Ne vtikajte svinčnikov in pisal v usta – tu so bakterije. Če ste bolni, ostanite doma – prezentizem, ki je zadnje čase pogost, ne koristi niti vam niti vašim sodelavcem, ki se lahko nalezejo. Ko kihate ali kašljate, si vedno pokrijte usta.
»Na običajni pisalni mizi je tudi do 400-krat več bakterij kot na straniščni deski.«
»Če bi bila v naslednjem življenju bakterija, bi živela v gobici za pomivanje posode – ni lepšega kraja.«
Julij – avgust, 2010