Zasluženega dopusta in spremembe okolja se veselijo tudi kronični bolniki. Če je bolezen urejena in nadzorovana, to ne predstavlja ovire za odhod na dopust, pri vsaki neurejeni kronični bolezni pa je tveganje še toliko večje, ker se bolnik nahaja v novem okolju, zdravnik pa ne pozna poteka njegove bolezni. Zato je pred odhodom na dopust primeren posvet z izbranim zdravnikom ter upoštevanje njegovih napotkov in skrbno načrtovanje dopusta.

In katere skupine bolnikov so še najbolj ogrožene v poletnih mesecih? »To so predvsem srčni bolniki, bolniki s povišanim krvnim tlakom, sladkorni bolniki, bolniki z astmo, pozorni pa morajo biti tudi alergični bolniki. Visoke temperature in soparo pa težko prenaša tudi starejša populacija,« pove Marija Zaman, dr. med., specialistka splošne medicine.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

Sogovornica pri tem poudari, da je veliko odvisno od doslednosti bolnika pri jemanju zdravil in če je bolezen nadzorovana. »Kronični bolniki lahko veliko sami storijo za svoje zdravje. Določene napotke morajo upoštevati vse leto, predvsem pa morajo dosledno izvajati terapijo. Marsikdo med njimi ob izboljšanju preneha jemati zdravila. Samokontrole ni in na tem področju bomo morali še veliko storiti,« doda še Zamanova. To ne pomeni, da kronični bolnik ne sme na dopust, ravno nasprotno, oddih je priporočen, a pred tem naj se posvetuje z izbranim zdravnikom in naj upošteva napotke pri zdravljenju.

Kronični bolniki, še posebno srčni bolniki, težko prenašajo vročino, saj je njihovo srce dodatno obremenjeno. Ni odveč ponovno poudariti, da je priporočeno izogibanje sončnim žarkom med 11. in 16. uro. Iz istih razlogov se srčnim bolnikom priporoča, da se na morje odpravijo junija ali septembra ter ne julija in avgusta, ki sta običajno najbolj vroča meseca. Izogibajo naj se tudi pretiranim fizičnim naporom. Marsikdo se v poletnih mesecih rajši odpravi v gore ali gozd, kjer so temperature nekoliko prijetnejše kot v mestu ali ob morju. Srčni bolniki naj se izogibajo prevelikim naporom, v gozdu pa poskrbimo za primerno zaščito pred klopi in drugimi insekti. Bolniki s povišanim krvnim tlakom naj si ga merijo tudi v času dopustu. V krajih z visoko nadmorsko višino naj bodo bolj pozorni, saj so nekoliko bolj dovzetni za nastanek t.i. višinske bolezni.

Splošno priporočljivo je v času visokih temperatur piti dovolj tekočine

Običajno popijemo premalo tekočin, zato sogovornica svetuje vsem, ne samo bolnikom, da ob vseh obrokih popijejo kozarec vode oziroma druge nesladkane pijače. Posebna pozornost pa velja bolnikom s srčnim popuščanjem, ki morajo paziti, da ne popijejo niti premalo niti preveč tekočin. »To je za bolnike zelo težko in pogosto v poletnih mesecih tožijo, da so žejni, vendar se bolniki s srčnim popuščanjem morajo strogo držati zdravnikovih navodil,« poudari Zamanova. Slednji tudi od vseh bolnikov najtežje prenašajo visoke temperature, ki pa so v današnjih časih tudi v našem podnebju v poletnih mesecih zelo pogoste. V teh primerih je v stanovanjih, še posebno v urbanih področjih, ko ni mogoče shladiti bivalnih prostorov, primerno namestiti klimo. Pomembno je, da posameznik ni neposredno izpostavljen pihanju mrzlega zraka. Sicer pa tako za klimo doma kot v avtomobilu velja zmernost. Prostor lahko s klimo tudi ohladimo, nato pa jo ugasnemo. Zamanova pravi, da zaradi klime opažajo več prehladov v poletnih mesecih, zato priporoča pravilno uporabo.

Na splošno velja tudi, da je v poletnih mesecih bolj priporočljiva lažja hrana, na jedilniku pa naj bosta pogostejše sadje in zelenjava, predvsem sezonska. Med dolgotrajnejšim potovanjem je posebno za kronične bolnike dobro, da se večkrat ustavijo, naredijo krajši sprehod in se osvežijo. Posebna pozornost velja tudi pri daljših poletih zaradi preprečevanja venske tromboze, torej ko je možno, naj se sprehodijo, izvajajo vaje, pijejo dovolj tekočin, ne alkohola in kofeina itd.

Tudi za bolnike s sladkorno boleznijo velja, da morajo s pravilnim ravnanjem preprečevati morebitna poslabšanja, zato naj se na dopust dobro pripravijo. Poudarek je na pravilni prehrani in jemanju zdravil. Pri čezoceanskih potovanjih, ko pride do časovne razlike, naj se o času jemanja zdravil predhodno posvetujejo z izbranim zdravnikom.

Marija Zaman opozori, naj se bolniki z alergijami izogibajo znanim alergenom, s seboj pa naj imajo primerna zdravila, ki jim lajšajo morebitne zaplete. Podobno velja za astmatike, pri katerih je malo možnosti za zaplete, če dosledno izvajajo terapijo.

Splošni nasveti

Vsak kronični bolnik naj se pred odhodom na daljši dopust pogovori z izbranim zdravnikom, uredi naj zdravstveno zavarovanje za države, v katere potuje, prav tako mu utegne koristiti zadnja odpustnica iz bolnišnice z opisom diagnoze, zadnji EKG-posnetek ipd. V kraju letovanja se pozanimajte, kje se nahaja najbližji zdravstveni dom ali bolnišnica.

Kronični bolnik mora poskrbeti za zalogo zdravil, da mu slednjih ne zmanjka v času dopusta. »Nemalokrat se zgodi, da bolniki kar pozabijo s seboj vzeti zdravila,« opomni Zamanova. Skrbeti je treba za uravnoteženo prehrano in piti dovolj tekočin. Ker kronični bolniki težje prenašajo vročino, naj se izogibajo neposrednemu soncu in težjim opravilom. Skrbno naj bo načrtovan tudi sam potek potovanja, predvidite dovolj postankov.

Številni napotki in omejitve ne pomenijo, da kronični bolnik ne more na dopust. Slednji je lahko zelo prijeten in pozitivno vpliva na zdravje, le dobro se je treba organizirati in s pravilnim ravnanjem preprečiti morebitne zaplete, če pa do njih vseeno pride, pa biti pripravljen.

Citati

»Med dolgotrajnejšim potovanjem je posebno za kronične bolnike dobro, da se večkrat ustavijo, naredijo krajši sprehod in se osvežijo.«

»Posebna pozornost pa velja bolnikom s srčnim popuščanjem, ki morajo paziti, da ne popijejo niti premalo niti preveč tekočin.«

Julij – avgust, 2010