Iščite po prispevkih
Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović
Svetloba pomembno soustvarja naše prostore, naj gre za bivanjske ali delovne. Ko ni dovolj naravne svetlobe, s pravilno osvetlitvijo zagotovimo kakovostno bivanje v prostoru. Ravno zato arhitekti predlagajo, da če je le mogoče, že v zgodnjem obdobju načrtovanja razmišljamo o svetlobnem opremljanju prostora in se povežemo s strokovnjaki. Osvetlitev prostorov je namreč odvisna ne samo od želja posameznikov, temveč tudi od lege, namembnosti, postavitve opreme, barv sten, tal in pohištva, učinka, ki ga želimo doseči itd.
Prvi korak pri oblikovanju razsvetljave je določitev splošnega svetlobnega ozadja v prostoru ter različnih virov razpršene, nevtralne in mehke svetlobe. Splošna osvetlitev je predvsem funkcionalne narave, vendar so glede na pestrost ponudbe kljub svoji primarni funkciji lahko ta svetila tudi dekorativna. Nato sledi izbor razsvetljave za različne delovne aktivnosti, zadnji korak izbora pa je dekorativna razsvetljava, s katero delamo posebne poudarke ter s tem vplivamo tudi na vzdušje v prostoru. Poudarjeni elementi v prostoru bodo privlačili naš pogled ter določali območja. Hkrati lahko s takšnimi poudarki in neosvetlitvijo drugih delov skrijemo nezanimive dele prostora oz. preusmerimo pozornost. Ambientalna osvetlitev, s katero pričaramo igro svetlobe in senc, naj bi bila šibkejša od splošne osvetlitve. Tako splošne kot ambientalne svetilke so lahko viseče, namizne, prostostoječe ali vgradne. Oblikovanje razsvetljave mora vsebovati vse tri vidike: praktičnega, primernega za različne aktivnosti, torej delovnega, in razpoloženjskega. Svetloba je primerno zasnovana, če spodbuja ljudi, da v nekem prostoru živijo oz. delajo bolj zdravo, storilnostno in sproščeno.
Sonce je najpomembnejši vir svetlobe, zato bi bilo idealno, če bi bili bivanjski in delovni prostori zasnovani tako, da čim bolj izrabljajo naravno svetlobo. Tako naj bi bili dnevno-bivalni prostori obrnjeni na južno stran, spalnica pa na vzhodno, a marsikdo nima idealne razporeditve prostorov, zato si lahko pomagamo s primerno osvetlitvijo. Čeprav večkrat omenjamo, kako je naravna svetloba najboljša, pa je v vročem poletju lahko tudi moteča, zato ob največji vročini uporabljamo žaluzije, ki učinkovito odbijajo sončne žarke. Tudi z lamelami lahko uravnavamo osvetlitev prostora, panelne zavese pa preprečijo neposredni vdor žarkov, hkrati pa prepustijo dovolj svetlobe.
Pogosto so naši vhodni prostori temni in brez oken, torej brez zadostnega vira naravne svetlobe. Ker pa je to tudi prostor, v katerega najprej stopimo tako mi kot tudi naši obiskovalci in je prvi stik z domom, ga naredimo bolj »prijaznega« s primerno osvetlitvijo. Strokovnjaki predlagajo enakomerno osvetlitev s stropnimi žarometi, ki jih razporedimo po vsej dolžini. Zanimiv učinek lahko dosežemo tudi z ogledalom, vendar le v primeru, da v del prostora prodira naravna svetloba. Tako svetlobo prestrežemo z ogledalom in jo usmerimo v želeno smer. Svetloba, ki je usmerjena v steno, vidno poveča prostor. Svetla in dobro osvetljena stena prostor poveča, hkrati pa ga naredi tudi prijaznejšega. V spalnici si omislimo bralne svetilke, ki se prižigajo ločeno, za vlažne prostore, predvsem kopalnico, pa izberimo svetila za mokre prostore.
Razmisliti je treba tudi o izboru tipa svetil, ki oddajo različne odtenke bele svetlobe, a imajo tudi različne izkoristke. S kombinacijo lahko dosežemo različne tipe svetlobe in barvnih temperatur.
Tako imajo klasične žarnice z žarilno nitko nizko barvno temperaturo, žarijo pa v topli in rumeno obarvani svetlobi, zato so primerne za ustvarjanje intimnega, domačega in prijetnega vzdušja. Izkoristek je sicer nekoliko slabši. Halogenske žarnice oddajo kristalno belo svetlobo z visoko barvno temperaturo. Fluorescentne svetilke oddajajo ledeno belo svetlobo in tako osvetljeni prostori delujejo sterilno. Sicer pa modrikasta svetloba spodbuja k delu in dviga razpoloženje. LED-svetila so energijsko najbolj varčna, uporabimo pa jih lahko tako za obarvano kot tudi za kristalno belo razsvetljavo.
Posledice slabe osvetlitve so številne. Med njimi je to predvsem slabovidnost, glavobol, splošno slabo počutje, slabša delovna storilnost, tudi več napak in nezgod, vzdraženost, nizka delovna morala itd.
November, 2012