Vlaga in njena še bolj nadležna sopotnica, zidna plesen, je v naših bivalnih prostorih ne tako redka in nezaželena »podnajemnica«.  

Avtor: N. V.

Z vlago se najprej borimo vsak po svoje, ko pa izčrpamo zalogo lastnih domislic, se z vprašanji le obrnemo na strokovnjake. Vprašamo jih, kaj delamo narobe, ter ali je zidna vlaga morda posledica nakakovostne gradnje in uporabe neustreznih materialov. Odgovori se nekoliko razlikujejo, odvisno od tega, ali imamo v mislih stanovanjsko hišo, delavnico ali garažo, spet drugačni so vzroki pri stanovanjih v blokovni gradnji. A ne glede na vrsto objekta boste v nadaljevanju najbrž lahko našli enega ali več predlogov za rešitev te vlažne nadlege. In ker ni dobrih rešitev, če prej temeljito ne spoznamo vzrokov, jih še enkrat – čeprav smo o tem že pisali – naštejmo.

O »zunanjih« in »notranjih« vzrokih

• Od izbire terena za gradnjo, vrste hidroizolacije, uporabljenih materialov ter kakovosti gradnje same je predvsem odvisno, kako se bo »obnašalo« novozgrajeno poslopje. Če je hiša dobro izolirana, je vzrok za nastanek vlage praviloma notranji.
• Med »notranjimi« vzroki je največkrat krivo neustrezno prezračevanje prostorov. To še posebej velja za tiste prostore, kjer je stalno prisoten vir vlaženja. Med te prostore zagotovo spadata kuhinja in kopalnica.

O strokovnem odpravljanju in sanaciji zunanjih vzrokov

Začnimo pri temeljih in končajmo pri strehi. Slaba izolacija temeljev, naustrezna termoizolacija fasade, balkonov in teras ter nekakovostna izvedba ostrešja in strehe, še posebej, če je ta ravna, vsekakor zahtevajo, da se z našimi nadlogami spoprime strokovnjak. Seveda bi bilo bolje, da bi ga za nasvet in morebitno izvedbo poiskali že prej, pred gradnjo samo, a kar smo zamudili, je zdaj pač treba popravljati.

Tudi pri nas se s temi specifičnimi problemi ukvarja vrsta specializiranih podjetij, ki znajo svetovati najboljši način odprave zamakanja balkonov oziroma teras in ravnih streh, poskrbeti za izdelavo termoizolacijskih fasad in hidroizolacijo, sanirati vlažne stene ali pa z različnimi premazi sanirati stanje v garažah, kleteh, delavnicah in podobnih objektih.

Naj morda posebej izpostavimo balkone oziroma terase, ki so sicer lep okras bivalnih prostorov, a predstavljajo, če ne poskrbimo za dobro izolacijo, tako imenovana »hladilna rebra«, kajti v notranje prostore vlečejo hlad. Posledično se podhlajajo tla in stene notranjih prostorov in prav nič nenavadno ni, če se sčasoma na njih pojavi vlaga.

Sanacija temeljev je vsekakor zahtevnejši poseg na že zgrajenem objektu, a z metodami in materiali, ki so na voljo, vsekakor obvladljiv problem. Podobno velja za ravne strehe.

15-centimetrska debelina termoizolacijske fasade je standard, ki ga ni priporočljivo zniževati. Fasadne obloge oziroma plošče zagotavljajo toplotno izolacijo hiše. Vsebujejo elemente varčevanja z energijo, hkrati pa so iz materialov, ki omogočajo, da fasada »diha«. Dobra izolacija fasade prepreči tudi vlažnost zunanje stene in posledično plesni na tistih mestih, kjer je stavba posebej »ranljiva«, na primer tam, kjer je nameščena električna omarica.

Marsikaj lahko naredimo tudi sami

Poleg tega, da se gradnje lotimo na strokovno pravilen način in z uporabo dobrih materialov, je pomembno tudi to, kako se obnašamo znotraj štirih sten. Vedeti moramo, kaj škodi zdravju naših bivalnih in delovnih prostorov.

Načeloma sicer vemo, da je potrebno vse prostore (tudi kletne!) redno in temeljito zračiti, a ta izraz razume vsakdo nekoliko po svoje, kot se pogosto izkaže. Temeljito prezračevanje namreč pomeni, da moramo bivalne in delovne prostore trikrat na dan za dve do tri minute zračiti tako, da je pretok zraka navzkrižen, se pravi s prepihom, ko na stežaj odpremo vsa okna, morda tudi zunanja ali balkonska vrata. Pri tem moramo ravnati razumno – prepiha ne bomo delali, kadar je hiša polna, še posebej ne, ko so doma otroci in starejše osebe ali pa bolni. Prav tako ni potrebe, da bi na tak način vsak dan zračili kletne prostore, vendarle pa je pomemben princip, kako to pravilno narediti. Le tak način prezračevanja namreč »odpihne« tudi tisto vlago, ki zastaja v kotih, v kopalnicah (te v veliki večini primerov, posebej v blokih in stolpnicah, nimajo oken) in drugih prostorih. Tak način prezračevanja tudi prepreči nastajanje plesni, saj strokovnjaki radi rečejo, da ima plesen »rada mir«.

Še nekaj: zamenjava starih, klasičnih oken z lesenimi okvirji s sodobnejšimi, ki dobro tesnijo, pomeni dobro toplotno izolacijo in prihranek energije, a brez rednega prezračevanja prostorov so tudi taka okna lahko eden od vzrokov za vlago in celo plesen v stanovanju.

Tako imenovane higroskopične tablete, ki nase vežejo vlago, so eden od pripomočkov za odpravljanje vlage v stanovanju, stene, ki kažejo sledi vlage ali celo plesni, pa bomo v prvotno stanje vrnili z uporabo različnih specialnih zidnih barv in premazov različnih proizvajalcev.