Spoznajte, zakaj je zimsko prezračevanje ključno za kakovosten zrak v zaprtih prostorih in kako s preprostimi ukrepi preprečiti slab zrak, širjenje okužb ter nastanek plesni.

Dandanes kar 90 % dneva preživimo v zaprtih prostorih (doma, na delovnem mestu, v šolah, vrtcih, trgovinah …), zato ima kakovost zraka, ki ga dihamo, izjemen vpliv na naše zdravje in počutje. Ustrezno prezračevanje je še posebej pomembno v zimskih mesecih, ko zaradi nižjih temperatur pogosto pozabimo na redno zračenje. Iz članka boste izvedeli, kako se izogniti slabemu zraku in kako prezračevanje preprečuje širjenje okužb ter nastanek plesni.

Zakaj je prezračevanje pozimi tako pomembno?

Odvaja odvečno vlago

V zimskih mesecih so prostori bolj zaprti in manj prezračevani. Zaradi kuhanja, prhanja in celo dihanja se v prostoru nabira vlaga, ki spodbuja razvoj plesni. Te imajo škodljiv vpliv na zdravje, zato je učinkovito prezračevanje ključno za njihovo preprečevanje.

Izboljšuje kakovost zraka

Zrak v zaprtih prostorih je pogosto slabši kot zunaj. Vsebuje lahko kemikalije (npr. iz čistil, pohištva in gradbenih materialov), alergene, prah, viruse, bakterije, plesni … Redno zračenje zmanjšuje koncentracijo teh onesnaževalcev in ugodno vpliva na dihala ter splošno počutje.

Preprečuje kondenzacijo

Zaradi nizkih zunanjih temperatur in ogrevanja prostorov lahko na hladnih površinah (okna, stene) nastane kondenz. Ta poškoduje pohištvo in zidove, obenem pa poveča tveganje za nastanek plesni.

Ohranja energijsko učinkovitost

Kljub temu da z zračenjem izgubimo nekaj toplote, je kratko in intenzivno prezračevanje še vedno najvarčnejši način za vzdrževanje svežega zraka – brez nepotrebnega ohlajevanja prostorov.

Poveča raven kisika in izboljša počutje

Zadostna količina svežega zraka vpliva na boljšo koncentracijo, kakovosten spanec in večjo produktivnost. Slab in postan zrak povzroča zaspanost, glavobole ter padec zbranosti.

Slab zrak in širjenje okužb: kakšne so posledice?

Neustrezen dotok svežega zraka posredno vpliva na večje tveganje za širjenje okužb. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da je prezračevanje eden pomembnejših higienskih ukrepov pri preprečevanju širjenja povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki se prenašajo po zraku. V prostorih, kjer se zadržuje več ljudi, se koncentracija škodljivih mikroorganizmov hitro poveča, zato je ustrezno zračenje še toliko bolj ključno.

Med možne posledice neustreznega prezračevanja spadajo:

• povečana verjetnost za prenos respiratornih okužb in drugih bolezni,
• naraščanje alergenov v zraku (npr. pršice, plesen, cvetni prah),
• visok delež kemijskih onesnaževalcev (hlapne organske spojine iz pohištva, barv, čistil …),
• sindrom bolnih stavb (razdraženo grlo, suhe oči, kašelj, slabost, utrujenost, slabša zbranost …), kar izgine, ko zapustimo prostor.

Ključne točke za učinkovito zračenje

• Kratek, a intenziven prepih: 5–10 minut s popolnim odprtjem oken in vrat.
• Večkrat dnevno: Običajno vsaj 2–3-krat, večkrat, če je v prostoru več ljudi ali je zrak izrazito slab.
• Po dejavnostih, ki povečajo vlago: Takoj po kuhanju, kopanju, uporabi čistil, likanju itd.
• Ustrezna vlažnost zraka: Idealna relativna zračna vlaga v prostoru je med 40 in 60 %.
• Omilitev temperaturnih izgub: Šok zračenje ne bo bistveno ohladilo prostora, hkrati pa zagotovi učinkovito menjavo zraka.

Zimsko prezračevanje je nujen ukrep za zagotavljanje kakovostnega in varnega bivalnega okolja. Slab zrak vodi v slabo počutje, zmanjšano koncentracijo in večjo možnost širjenja okužb, medtem ko redno zračenje izboljša kakovost zraka, odstrani odvečno vlago ter zmanjša tveganje za razvoj plesni. S preprostimi navadami (šok zračenje, prezračevanje po aktivnosti, vzdrževanje prezračevalnih naprav) bomo poskrbeli za bolj zdrav vsakdan in prijetnejše bivanje vseh, ki v prostoru prebivamo ali se tam zadržujemo.

Kajenje in prezračevanje

Aceton, amonijak, arzen, butan, kadmij, ogljikov monoksid, DDT, formaldehid, svinec, vinilklorid, toluen, stearinska kislina, nitrobenzen, nikotin, naftalin, metanol, metan in cianovodik so le nekatere izmed več kot 7000 strupenih in zdravju škodljivih substanc, ki jih najdemo v tobačnem dimu. Sekundarni tobačni dim – torej dim, ki ga oddajajo tobačni izdelki – lahko v zraku ostane tudi do pet ur po zadnji prižgani cigareti. Kot opozarja NIJZ, pasivno kajenje pušča posledice na podoben način kot aktivno: drobni delci PM2 v tobačnem dimu so namreč povezani s pojavom kroničnih pljučnih bolezni, pljučnega raka in srčno-žilnih obolenj, prav tako pa lahko povzročajo zdravstvene težave pri dojenčkih ter otrocih (vnetje ušes, močnejši napadi astme, težave z dihanjem).

Čeprav je v Sloveniji od leta 2007 kajenje v zaprtih javnih prostorih prepovedano, so mnogi še vedno izpostavljeni tobačnemu dimu v zasebnih prostorih. Prezračevanje, ventiliranje in filtriranje zraka sicer zmanjšajo delež sekundarnega tobačnega dima, vendar ga ne morejo v celoti odstraniti. Za ohranjanje resnično kakovostnega zraka v prostorih, kjer se nahajajo kadilci, je tako ključna popolna opustitev kajenja ali pa omejitev kajenja na odprt prostor.