Ko se zrak v poletnih mesecih ogreje nad 30 °C, je naša naravna nagnjenost, da začnemo prostore, v katerih smo, hladiti. Pri tem pogosto skačemo v hladno vodo in hladimo preveč, prehitro, napačno, z nevzdrževanimi napravami in si na koncu naredimo več škode kot koristi. Poglejmo si, kako pravilno hladiti prostore in kaj nas lahko doleti, če se pretirani vročini ne izognemo.

Avtorica: Irena Pfundner

Hlajenje avtomobilov

Pa pojdimo najprej v avtomobile. Ko je zunanja temperatura okoli 30 °C in pustimo avto na soncu, lahko temperatura v notranjosti avtomobila v pičle pol ure naraste na približno 40 °C, v eni uri lahko preseže 60 °C. Previsoka temperatura v vozilu prinaša številne nevarnosti, ki neposredno vplivajo na zdravje in počutje, s tem pa na varnost vožnje.

Ne gre pozabiti, da vročina povzroča nelagodje, nezbranost, utrujenost in podaljšuje reakcijski čas voznika – v skrajnem primeru lahko povzroči celo nevaren toplotni udar.

»Pod žgočim soncem parkiran avto voznika in potnike pričaka z razgreto notranjostjo, v kateri temperatura že po dobri uri lahko preseže 60 °C. Previdno torej pri prevozu otrok in hišnih ljubljencev. Temperatura se v parkiranem avtu pri 30 °C ali več stopinjah ozračja na soncu dvigne bliskovito hitro, kar pomeni, da je že 15 minut dovolj, da čakajoči v zaprtem avtu zaide v resne težave,« opozarjajo pri AMZS. Hlajenje je zato nujno, vendar pa mora biti tudi to storjeno po pameti. Skrajne temperaturne razlike in neposredna izpostavljenost zračnemu toku (pre)hladnega zraka namreč lahko škoduje zdravju. Najpogostejše zdravstvene posledice pretiranega hlajenja so prehladi, vnetja oči, ušes in celo angina. Zato sta zelo pomembna pravilna uporaba kot tudi brezhibno delovanje klimatske naprave v avtu.

Za primerno hitro in pravilno hlajenje vroče avtomobilske kabine pri AMZS navajajo naslednji postopek:

1. Najprej odprimo stranska stekla, s čimer hitro spravimo močno segret zrak iz potniške kabine (hlajenje bi trajalo dlje)

2. Nato zaprimo vsa stekla in nastavimo klimo na zaprt krog delovanja (reciklaža zraka), s čimer onemogočimo dotok vročega zraka iz zunanjosti. V kabini bo tako krožil le zrak, ki je ujet notri in se bo tako najhitreje ohladil.

3. Temperaturna razlika med zunanjostjo in kabino ne sme biti višja od 7 °C. S tem preprečimo razvoj prehladnih obolenj in zmanjšamo obremenitev organizma.

4. Ohlajeni zrak naj kroži tako, da ohlaja kabino, ne ljudi. Prezračevalne šobe naj bodo zato vedno obrnjene stran od glave in drugih delov telesa, saj neposredno izpostavljanje hladnemu zraku lahko vodi v podhladitve in prehlade.

5. Moč delovanja ventilatorja naj bo na najmanjši še učinkoviti stopnji. Pri avtomatski klimatski napravi naj bo izbrana samodejna nastavitev, v kateri elektronika ob pomoči različnih tipal samodejno prilagaja smer pretoka zraka in hitrost ventilatorja nastavljeni temperaturi in zunanjim vremenskim razmeram.

Hlajenje bivalnih prostorov

Pri hlajenju prostorov je pomembno poznati delovanje naše klimatske naprave: ali zajema zrak zunaj, ali ga filtrira, ali uravnava vlago v zraku … Kompleksne naprave za klimatizacijo uravnavajo tudi vlažnost zraka, kar prispeva k upočasnjenemu razmnoževanju pršic in lahko koristi alergijskim bolnikom. Zavedati se moramo tudi morebitnih negativnih učinkov napačne uporabe klimatske naprave. Pogoste napake so, da hladimo čezmerno – preveč in prehitro, da so temperature nastavljene prenizko, da so naprave usmerjene v ljudi namesto stran … Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol in druge težave (sindrom bolne zgradbe). Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme ali rinitisa (tj. vnetja nosne sluznice). Otroci, starejši ljudje in bolniki so na temperaturne razlike še veliko bolj občutljivi kot odrasli.

Za zagotavljanje varne uporabe naprave je treba skrbeti za njeno redno in pravilno čiščenje, vzdrževanje ter servisiranje. Ob nerednem vzdrževanju se v klimatski napravi namnožijo mikrobi, ki se ob njenem delovanju sproščajo v zrak. Vdihovanje mikrobov ali njihovih delcev lahko povzroči okužbe in vnetja pri človeku.

Predvsem pa je pomembno zavedanje, da z uporabo klimatske naprave, ki ne dovaja svežega zraka v prostor, ne moremo nadomestiti rednega zračenja bivalnih prostorov.

Idealna temperatura zraka za človeka (toplotno ugodje) se individualno razlikuje, tudi glede na to, ali sedimo ali se intenzivneje gibamo. Kot cono toplotnega udobja opisujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznamo gibanja zraka ali njegove pretirane oziroma pomanjkljive vlažnosti. Po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb naj bi v prostorih, kjer so sedeče osebe, zagotavljali naslednje vrednosti:

• temperatura naj bo 22–26 °C,
• relativna vlažnost 30–60 %,
• srednja hitrost zraka v času hlajenja 0,15 metra na sekundo.

»V poletnih mesecih, ko zunanje temperature presegajo 30 °C, je treba temperaturo v prostoru, če ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave,« pojasnjujejo na NIJZ in še dodajajo: »Preprosto pravilo naj bo, da prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo, kot jih pozimi ogrevamo.«

Čezmerno znojenje

Znojenje je naravni mehanizem telesa, ki omogoča njegovo sprotno hlajenje. Živčni sistem stimulira znojne žleze, da proizvajajo znoj, ko telesna temperatura naraste. Potenje se pojavi tudi, zlasti na dlaneh, ko je kdo zaskrbljen ali živčen. Poznamo pa tudi problem čezmernega znojenja ali hiperhidrozo. V takšnih primerih postanejo živci, odgovorni za stimulacijo žlez znojnic, čezmerno aktivni in sprožijo močnejše potenje, tudi kadar to ni potrebno. Stanje se lahko poslabša pod stresom. Hiperhidroza, ki se sprva pojavi na dlaneh in podplatih stopal, ima lahko genetski vzrok.

Čeprav se na prvi pogled stanje ne zdi zapleteno, ima hiperhidroza lahko kar nekaj neprijetnih posledic. Mednje sodijo:

• kožne okužbe,
• ekcemi, kožni izpuščaji in druga kožna vnetja ter
• socialne in čustvene težave: vmešavanje v vsakodnevne dejavnosti ter socialna tesnoba in zadrega.

 

Preberite tudi prispevek: Kako ustaviti potenje pod pazduho? – ABCzdravja.si

 

Strokovnjaki predvidevajo, da za hiperhidrozo trpi približno 2,8 % populacije. Poleti se težave le še povečajo. Bolniki s hiperhidrozo naj bi se potili tudi 4- ali 5-krat več od povprečja. Lisa J. Pieretti, izvršna direktorica Mednarodnega združenja za hiperhidrozo (IHHS), navaja, da: »medtem ko se vsi ljudje potimo, morajo bolniki s hiperhodrozo zaradi čezmernega potenja menjati svoja oblačila večkrat dnevno, da prikrijejo znake.« Ob tem pa še dodaja: »Pomembno pa si je zapomniti, da je hiperhidroza ozdravljivo zdravstveno stanje in je z zdravili možno nadzorovati simptome.« IHHS je sestavil nekaj nasvetov za bolnike s hiperhidrozo v vročih poletnih mesecih:

• Uživanje zadostnih količin tekočin: pijte zgodaj, pijte pogosto in pijte še. Zato, da našemu notranjemu klimatskemu sistemu uspe dobro delovati, potrebuje veliko tekočine.
• Nošenje lahkih, ohlapnih oblačil iz naravnih materialov.
• Uporaba antiperspirantov dvakrat dnevno (zjutraj in pred spanjem), idealno kupljenega v lekarni.
• Dihanje in umirjanje.
• Izogibanje pekoči hrani in kofeinskim napitkom.
• Uporaba sode na oblačilih po uporabi, saj se sicer na preznojenih oblačilih razvijejo bakterije, ki smrdijo.
• Izogibanje dejavnosti sredi dneva, primernejše je biti aktiven zgodaj zjutraj ali zvečer.
• Zdravila ali celo drugi kirurški posegi za trajnejše spopadanje s težavami.

 

Preberite tudi prispevek: Proti znojenju z operacijo – ABCzdravja.si

Vročinski udar

Ko se poletna vročina stopnjuje, je ključnega pomena, da se zavedamo nevarnosti bolezni, povezanih z vročino, kot sta vročinski udar in toplotna izčrpanost. Vročinski udar ali vročinska kap je resno in potencialno smrtno nevarno stanje, ki se pojavi, ko se telesna temperatura dvigne na nevarne vrednosti. Lahko je posledica dolgotrajne izpostavljenosti visokim temperaturam, zlasti v kombinaciji z neustrezno hidracijo. Glavni simptomi vročinskega udara so: telesna temperatura 39,4 °C in več, vroča in suha koža, hitro bitje srca, hitro in plitvo dihanje, omotica, zmedenost, dezorientcaija ali opotekanje, utripajoč glavobol, slabost in bruhanje in celo izguba zavesti. Pri vročinski kapi je treba takoj ukrepati. Če sumite, da nekdo doživlja vročinski udar, takoj pokličite reševalno službo. Medtem ko čakate na pomoč, premaknite osebo v senco, odstranite odvečna oblačila in uporabite hladno vodo ali ledene obkladke, da znižate njeno telesno temperaturo. Vedno pokličite urgentno službo, saj vročinski udar ni stanje, ki bi ga lahko zdravili sami.

Toplotna izčrpanost pa je blažja oblika bolezni, povezane z vročino, ki običajno nastopi pred vročinsko kapjo. Pojavi se, ko se telo pregreje in se bori za učinkovito uravnavanje svoje temperature. Simptomi lahko vključujejo šibkost, omotico, utrujenost, glavobol, čezmerno potenje, slabost, bruhanje, mišične krče in bledo ali vlažno kožo. Če občutimo takšne simptome, takoj ukrepajmo, da se ohladimo. Potreben je premik v hladnejše okolje, pitje hladne tekočine, kožo namažemo s hladno vodo.

ABC

A Ko hladimo avto, najprej odprimo stranska stekla, da vroč zrak spustimo ven.

B Temperaturna razlika med zunanjostjo in kabino ne sme biti višja od 7 °C.

C Bolniki s hiperhidrozo pijte zgodaj, pijte pogosto in pijte še.