Z živo pisanim jesenskim listjem je prišlo tudi hladnejše vreme, zaradi česar se ob večerih stisnemo pod odejo na kavču in opazujemo prasketanje kamina ali pa nas prijetno greje kak drug vir toplote. Slovenska gospodinjstva za ogrevanje prostorov in sanitarne vode porabijo do 80 % energije, v zadnjih letih pa je opazen porast v prid okolju prijaznih goriv. Kaj pa vi? Ste že našli način ogrevanja, ki vam in vašemu domovanju najbolj ustreza?

Avtorica: Nika Arsovski

Ogrevalna sezona na sončni strani Alp lahko traja tudi do osem mesecev. Običajno se tako k ogrevanju zatečemo že ob mrzlih septembrskih dneh pa vse tja do aprila. Večina ljudi dandanes še vedno stavi na klasične energente, se je pa raba ekstra lahkega kurilnega olja v zadnjih desetletjih več kot prepolovila.

Slovenci odločitve o ogrevanju v večji meri sprejemajo na podlagi cenovne ugodnosti, v zadnjih letih pa je opaziti pozitiven trend k trajnostnemu ogrevanju z obnovljivimi viri energije (OVE). V Sloveniji tako narašča preskrba gospodinjstev s toplotnimi črpalkami, ki za svoje delovanje v večji meri uporabljajo OVE, zaradi česar sodijo v sam vrh ohranjanja naravnih virov in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. V večstanovanjskih stavbah še vedno prevladuje ogrevanje na zemeljski plin, ki pa v letošnji sezoni dosega nesorazmerno visoke cene. Izbira energenta sicer praviloma ne vpliva bistveno na samo udobje v prostoru, pomembnejši je način dovoda toplote v prostor.

Med Slovenci sta najbolj priljubljena talna in radiatorska distribucija toplote, nekateri pa se odločajo ogrevati domovanje tudi ob pomoči klimatske naprave. Ta še zdaleč ni namenjena le hlajenju, temveč predstavlja enega cenovno ugodnejših načinov ogrevanja. Po nekaterih podatkih naj bi bila klimatska naprava neprimerljivo ugodnejša rešitev od ogrevanja s kurilnim oljem ali plinom, obenem pa zahteva tudi minimalno vzdrževanje. Če niste pristaš ogrevanja s klimatsko napravo, ji med hladnejšim delom leta privoščite zimski spanec. Pred začetkom sezona pa ne pozabite na obvezno čiščenje naprave, saj se v času mirovanja v uparjalniku lahko pričnejo razvijati bakterije, mikroorganizmi in virusi. Posledice se ob ponovnem zagonu klimatske naprave odražajo v neprijetnem vonju.

Ogljikov monoksid – tihi morilec

Med najbolj razširjenimi energenti na slovenskih tleh je les, bodisi v obliki lesnih peletov ali drv. Les velja za nadvse cenjen OVE, vendar pa se ob njegovem izgorevanju sproščajo trdi delci, ki onesnažujejo zrak. To se najbolj odraža v zimskih mesecih, ko so vrednost trdih prašnih delcev PM 10 in PM 2,5 znatno dvignejo kot posledica uporabe kurišč na les in izgorevanja fosilnih goriv. Kljub temu je ogrevanje z lesnimi energenti v Sloveniji tudi zaradi visoke poraščenosti z gozdom nadvse razširjeno, številni pa osnovni ogrevalni sistem nadgradijo s kaminom, četudi zgolj zaradi prijetnega občutka, ki ga v nas zbuja bližina ognja.

A ob tem je potrebna velika mera previdnosti. Prav kurilne naprave in generatorji električne energije pri svojem delovanju sproščajo v zrak smrtno nevaren ogljikov monoksid. Zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom je v zadnjih letih umrlo kar nekaj ljudi, ker pa ga človeška čutila ne zaznavajo, si je prislužil ime tihi morilec. Zastrupitev s CO prepoznamo po glavobolih, slabosti, utrujenosti, omotičnosti, motnjah vida, nezavesti in ne nazadnje tudi smrti. Zastrupitev lahko povzroči trajne okvare možganov, zato je treba stik s plinom, ki nastaja pri nepopolnem gorenju plina, kurilnega olja, drv, premoga itd. vzeti skrajno resno.

Z rednim pregledom in vzdrževanjem kurilnih naprav ter dimnikov lahko najhujše tudi preprečimo, ključna pa sta tudi primerno prezračevanje bivalnih prostorov ter namestitev detektorja CO, ki vas bo opozoril na kopičenje ogljikovega monoksida v prostoru.

Toplotno ugodje odvisno od starosti, spola pa tudi zdravja

Po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb je v zimskih mesecih za toplotno udobje sedečih oseb v bivalni coni ugodna temperatura med 19 in 24 °C. Z izrazom cona toplotnega udobja označujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznamo gibanja zraka ter pomanjkljive vlažnosti. Seveda pa se ugodna temperatura zraka od človeka do človeka razlikuje, nanjo pa v veliki meri vplivajo dejavniki, kot so starost, spol in zdravstveno stanje. Pri izbiri primerne temperature tako bodimo pozorni, v kolikor so med nami tudi ranljivejše osebe, kot so kronični bolniki, dojenčki ali starejši. Na to, kakšna je za nas idealna temperatura zraka v danem trenutku, vplivajo tudi naša oblačila in naša telesna dejavnost, v sedečem položaju nam tako prija višja temperatura kot ob gibanju.

Pri tem velja omeniti, da naj bo temperatura doma v zimskih mesecih primerna zunanji. To pomeni, da ne ustvarjamo tropskega raja znotraj doma, temveč izberemo temperaturo, pri kateri se bomo tudi v dolgih hlačah in dolgih rokavih dobro počutili. V bivalnih prostorih in na hodnikih naj bo temperatura nižja kot v bivalnih. Poudariti velja, da je treba poskrbeti tudi za primerno prezračevanje prostorov, saj le tako lahko zagotovimo primeren zrak v prostoru. Priporoča se zračenje trikrat dnevno, dovolj bo že tri do štiri minute, poskrbite pa, da bodo vsa okna in vrata na stežaj odprta.

Občutljiva koža podvržena razvoju zimskega ekcema

Z ogrevanjem zrak v naših prostorih postane bolj suh, zato je prav, da preverjamo vlažnost zraka tudi v zimskih mesecih. Optimalna vrednost vlažnosti zraka je med 45 in 60 %. Prekomerno vlažen zrak lahko pripomore k razvoju plesni, presuh zrak pa draži sluznico, povzroča glavobole, utrujenost in težave s kožo. Ogrevanje lahko okrni imunsko sposobnost našega organizma, izsušena pa postane tudi naša koža.

Suh zrak poškoduje tanek zaščitni sloj maščob na površini, ki ohranja vlago v koži. Posledice občutimo kot zategnjenost in izsušenost kože, povrhnjica se lahko začne luščiti in razpoka. To lahko privede k poslabšanju kožnih bolezni, kot sta atopijski dermatitis ali luskavica, v najslabšem primeru pa celo v vnetje kože oz. zimski ekcem. Slednji lahko prizadene tako otroke kot odrasle, bolj pa so mu podvrženi posamezniki s suho in občutljivo kožo, ki je pogosteje izpostavljena dejavnikom okolja.

Zimski ekcem prepoznamo po drobnih luskah in pordelih kožnih obročih, ki se pojavijo na obrazu in telesu. Pri starejših jih je mogoče opaziti predvsem na golenih. Zdravljenje izrazitih vnetij poteka ob pomoči kortikosteroidov, pri blagih oblikah pa zadostujejo že ukrepi za nego suhe in občutljive kože.

Tudi sicer se v zimskih mesecih velja držati ukrepov, s katerimi lahko kožo pred izsušenim zrakom in dejavniki okolja dodatno zaščitimo. Izogibajte se dolgotrajnemu prhanju z vročo vodo, prav tako pa tudi pogostim kopelim. Pozorni bodite tudi pri izbiri sredstev za prhanje, izberite takšne, ki vsebujejo dodatke olj in kakavovega masla, ki kožo nahranijo in navlažijo. Po prhanju kože ne drgnite z brisačo, temveč jo le nežno popivnajte in nanesite losjon za telo. Zaščitite tudi kožo na obrazu, izberite vlažilne kreme, ki pustijo kožo dihati, in ne pozabite na uporabo zaščitnih sredstev proti soncu, izpostavljeno kožo na vratu pa zakrijte s šalom.

Privoščite svojim očem počitek

Ogrevanje izsuši tudi oči, ki so v zimskih mesecih zaradi krajšega intervala dnevne svetlobe in pogostejšega zadrževanja v notranjih prostorih že tako ali tako na udaru. Posledice lahko občutimo kot izsušenost oči, kar se odraža z razdraženostjo, pordelostjo, v nekaterih primerih tudi zamegljenim vidom.

Ker izsušenosti oči ni mogoče povsem odpraviti, lahko simptome omejimo in omilimo z vlaženjem oči in prostorov samih. V lekarnah in specializiranih prodajalnah lahko najdemo različne pripravke, ki pomagajo navlažiti oči, med drugim umetne solze. Sodobni pripravki zadržijo vlago na površini očesa in tako preprečujejo izsušenost.

Če veliko časa preživite za računalnikom, si vzemite nekaj trenutkov, da pogled usmerite drugam in oči spočijete, v kolikor imate možnost, si privoščite krajši sprehod na prostem. Ob strmenju v računalnik mežikamo redkeje kot sicer, kar izsuši oko. Med premorom oko pogosteje zamežika, solzni filter pa se ponovno porazdeli po površini.

Po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb je v zimskih mesecih za toplotno udobje sedečih oseb v bivalni coni ugodna temperatura med 19 in 24 °C. Z izrazom cona toplotnega udobja označujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznamo gibanja zraka ter pomanjkljive vlažnosti. Seveda pa se ugodna temperatura zraka od človeka do človeka razlikuje, nanjo pa v veliki meri vplivajo dejavniki, kot so starost, spol in zdravstveno stanje.

ABC

A Primerna temperatura notranjih prostorov v zimskih mesecih je med 19 in 24 °C.

B Ogrevanje lahko okrni imunsko sposobnost našega organizma.

C Pozimi se izogibajte dolgotrajnemu prhanju z vročo vodo, prav tako pa tudi pogostim kopelim.