Vreme, vreme, vreme. S sosedo v dvigalu, z znanci na izletu. Vsi se pogovarjamo o vremenu, ko nam zmanjka drugih tem za pogovor. A mag. Tanjo Cegnar, meteorologinjo, vremenarko nacionalne televizije, ki gledalce vedno pozdravi s prijaznim nasmeškom, smo o vremenu povprašali z razlogom. Ima vreme res velik vpliv na počutje, ali je le izgovor za to, da lahko ob slabem vremenu malce potožimo, se razvajamo s počitkom, ali da z njim opravičimo nezbrano delo v službi? Svetovalka generalnega direktorja za področje podnebnih sprememb, urednica biltena Naše okolje, opazovalka v Mednarodnem društvu za biometeorologijo in organizatorka strokovnih konferenc s področja meteorologije ima odgovore na vsa vremenska vprašanja.

Avtor: Andreja Hergula

Ali vreme res tako močno vpliva na ljudi? Mu pripisujemo prevelik pomen?

Vreme oz. podnebje je v preteklosti vplivalo na to, kje se je človeška vrsta sploh razvila, kam so se naši predniki razselili po svetu, kdaj se je razvilo kmetijstvo, kje so se razvile prve civilizacije. Prav tako je vreme oz. podnebje vplivalo na življenjske navade, prehrano in prebivališča. Večje spremembe v vremenskih vzorcih so lahko pomenile tudi sprožitev procesov, ki so privedli k propadu velikih civilizacij. Večina ljudi najbrž res ne pomisli, da je od povprečnega vremena odvisno, kakšne vrste rastlin uspevajo na našem območju, katere vrste živali živijo na nekem območju, kakšne stavbe so gradili naši predniki in kako so zasnovali naselja. Sodobna civilizacija se je in se deloma še vedno obnaša, kot bi bila od podnebja in vremena neodvisna. Razvoj sodobne tehnologije nam je vlil lažen občutek, da smo si naravo podredili, a spomnimo se le, koliko težav in škode še vedno povzročijo neurja in ekstremni vremenski dogodki. Vreme je torej zelo pomemben dejavnik v našem življenju, saj vpliva tudi na naš vsakdan (npr. od vremena je odvisno, ali bomo šli na nedeljski izlet), poleg tega pa je seveda tudi zelo priročna tema za kratek klepet ali navezavo stika.

Večkrat slišimo izraz biovreme. Kaj pomeni?

Ta izraz uporabljamo za opis vremenskega vpliva na počutje in razpoloženje ljudi. Največkrat ga uporabljamo v povezavi z napovedjo tega vpliva. Izraz biovreme bi lahko uporabljali tudi za celoten sklop vremenskega vpliva na živa bitja, torej tudi na rastline in živali, ne samo na ljudi. Zelo zanimivo se mi zdi dejstvo, da je področje agrometeorologije, torej vpliva vremena na rastline, veliko bolj razvito in mu namenjajo večja finančna sredstva kot proučevanju vpliva na ljudi.

Meteorologi ste kot nekakšni zdravniki. Poleg vremenske napovedi svetujete tudi glede slabega počutja ob slabem vremenu. Kako nastane napoved vpliva vremena na počutje?

Biovremenske napovedi so izdelane s pomočjo podrobno izdelane klasifikacije vremenskih tipov. Pri tem so upoštevane tako razmere več kilometrov visoko v ozračju kot tudi vremenske razmere pri tleh. Pomemben je tudi razvoj vremena, torej hitrost in velikost sprememb v ozračju. Raziskave o vplivu vremena na ljudi so interdisciplinarne in v njih sodelujejo tako zdravniki kot tudi meteorologi. Pri teh napovedih ne gre za avtomatizem, saj vpliva na počutje več vremenskih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, zato ne moremo posploševati, da nas bo npr. ob nizkem tlaku bolela glava oz. se bomo slabše počutili.

Kaj imate v mislih z »manjšimi« in kaj z »večjimi vremensko pogojenimi težavami« ter s svarilom »bodite posebej previdni«?

Z izrazom »bodite posebej previdni« želimo izpostaviti, da vreme v nekem obdobju slabo vpliva na sposobnost zbranosti in je opozorilo lahko v pomoč, da se izognemo neprijetnim posledicam, npr. pri vožnji z avtomobilom, ali da rezultate/izdelke skrbneje preverimo.

Izraza »večje težave« ne uporabljamo, govorimo pa o pogostejših in izrazitejših težavah. Kot manjše težave označujemo predvsem vplive, ki se odražajo na razpoloženju, vremenski proces pa ni najbolj intenziven. Vremenski vpliv določata intenziteta ter hitrost vremenskega dogajanja. Zavedamo se, da se ljudje odzivamo različno. Nekateri so bolj občutljivi in spremembo vremena zaznajo že prej, preden se vreme vidno spremeni, drugi se odzovejo šele na razmeroma močan dražljaj. V biovremenskih napovedih se trudimo opisati vpliv na večino, čeprav se zavedamo tudi tistih, ki od nje odstopajo. Včasih smo pripravljali tudi posebne biovremenske napovedi, ki so bile namenjene opisu vpliva na posamezne bolezni ali dejavnosti.

Začelo se je obdobje spomladnih alergij in senenih nahodov. Ob katerem vremenu se težave poslabšajo? Zakaj je temu tako?

Padavine sperejo cvetni prah iz zraka, zato ob deževnem vremenu pričakujemo manj alergijskih težav zaradi cvetnega prahu. Ob sončnem vremenu se zjutraj cvetni prah sprošča v ozračje. Vendar samo sproščanje v zrak še ni dovolj. Veter mora cvetni prah od vira prinesti tudi do ljudi. Poseben primer so kratkotrajne pomladne in poletne plohe ali nevihte. Te sperejo cvetni prah iz celotne plasti zraka na tla, če pa po koncu dežja posije sonce in ogreje tla ter zrak, da se začne dvigati, se ves cvetni prah dvigne v spodnjo plast zraka in težave so lahko v tem primeru hujše kot pred nevihto oz. ploho. Ob posebnih razmerah lahko veter cvetni prah prinese tudi več kot 100 km daleč. Zelo močan veter vsebnost cvetnega prahu močno razredči. Predvsem ob koncu zime in začetku pomladi vremenske razmere določajo začetek cvetenja. Obdobja deževnega ali hladnega vremena tekom celotne vegetacijske dobe lahko pospešijo zaključek cvetenja, prav tako pa tudi suša zavira razvoj rastlin in lahko zmanjša sproščanje cvetnega prahu v zrak.

Nekateri ljudje so občutljivi na vreme, drugi ne. Gre morda za to, da dajejo nekateri prevelik poudarek oblačnemu, deževnemu vremenu in so pozorni na vsak telesni simptom? Kakšno je vaše mnenje?

Seveda nismo vsi enako občutljivi na vremenske vplive, prav tako se naša občutljivost tekom življenja spreminja, lahko tudi večkrat. Naši predniki so znali bolje prisluhniti telesu in so živeli bolj v sožitju z naravnim okoljem. Sodoben življenjski slog je bolj neodvisen od naravnega ritma, vse več je naglice in psihičnih obremenitev, pogosto pa smo izpostavljeni tudi bolj onesnaženemu okolju. To nas dela bolj dojemljive za dodatne strese in vremenske spremembe so eden izmed takih dodatnih obremenitev. Nekateri ljudje so seveda bolj dovzetni za vplive vremena, drugi svoje težave pripisujejo vremenu, čeprav je vzrok lahko drugje, nekateri pa težav nimajo. V splošnem velja, da so najbolj občutljivi otroci v zgodnji življenjski dobi, kronični bolniki, rekonvalescenti in starostniki. Dva znana biometeorologa, pokojna Tromp in Gualtierotti, sta celo izdelala merilnik za stopnjo odzivnosti na vremenske razmere. Prepričana sta bila, da se sposobnost prenašanja vremenskih vplivov in predvsem vremenskih sprememb kaže tudi na sposobnosti, kako hitro se prilagajamo različnim toplotnim razmeram.

Kako se vi spopadete s slabim počutjem ob neugodnem vremenu?

V vsakdanjem življenjskem ritmu je včasih težko najti dovolj volje in časa za zdrav način življenja, pogosto zmanjka kakšna urica spanja, preveč ur presedim za računalnikom, včasih zmanjka tudi čas za redne obroke hrane, da redne telesne dejavnosti niti ne omenjam. Sicer pa menim, da je koristno, če se zavedam, kdaj moram biti bolj pozorna in previdna, da se izognem napakam in kdaj moram sebi nameniti več časa, se malce razbremeniti in poiskati nekaj, kar me razvedri. Najbolj uporabno pa je spoznanje, kateri so dnevi, ko je veliko ljudi bolj razdražljivih kot sicer. V takih dneh se je treba kočljivih tem lotevati zelo pazljivo.

Kje v Sloveniji vreme v povprečju najbolj ugodno vpliva na ljudi? So poleg Primorja še kakšni drugi kraji, kjer imajo občutno več sonca in manj oblakov in dežja kot drugi? 

Obalna regija in Goriška sta v povprečju najtoplejši in najbolj sončni. V poletni vročini to ni prednost, prav tako se tam ob poletni vročini pogosto pojavijo povišane koncentracije ozona, ker je blizu Padska nižina, kjer je zrak močno obremenjen z ozonom. Pozimi se občasno zgodi, da se nad severnim Jadranom in Padsko nižino nabere hladen in vlažen zrak, takrat včasih megla ali nizka oblačnost sežeta tudi nad Obalo, sivo in vlažno vreme pa se lahko zadrži več dni neprekinjeno. Takrat vremenski vpliv na razpoloženje ljudi ni ugoden. Sicer pa sem rojena na Obali in mi je Slovensko primorje še vedno najljubše. Iz biometeorološkega vidika je najprimernejše sredogorje, kjer so podnebne razmere najblažje. Če pa si želimo močnejših dražljajev, se odpravimo v gore.

Kakšno je vaše mnenje glede precej šokantnih izjav glede tega, da tudi Sloveniji vreme krojijo druge države? Naj razložim: država želi daljšo turistično sezono in usmerja oz. zadržuje deževne oblake nad Jadranom.

Seveda vsi poznamo posamezne primere, ko so bolj ali manj uspešno posegali v lokalno vreme. Prav tako poznamo tudi velikopotezne načrte geoinženiringa za spreminjanje podnebja in blaženje podnebnih sprememb. A zavedati se moramo, da so taki posegi tehnično zahtevni in dragi, v preteklosti pa so bile sklenjene tudi konvencije, ki prepovedujejo posege, ki bi lahko škodili drugim državam. Takih posegov se ni treba bati, morda v prihodnosti. Tudi povsem naključni dogodki in zaporedja dogodkov se nekaterim zdijo plod zarote, pa se navadno izkaže, da jih lahko razložimo z naravnimi pojavi. Pazljivo spremljanje podnebja in njegovih sprememb pa je nujno potrebno, saj nam samo poznavanje dejanskih razmer in trendov omogoča pravilno načrtovanje in ukrepanje ter prilagajanje spremenjenim razmeram, ki jih prinaša podnebni sistem tudi brez človekovega vmešavanja.

Ob čedalje višjih povprečnih temperaturah in dejstvu, da se poleti kopamo v lastnem znoju, me zanima, kako visoke temperature je povprečen Slovenec sploh zmožen vzdržati?

Najtežje prenašamo ekstremne razmere, to so vročinski valovi. Ker se povprečna temperatura postopoma viša, lahko pričakujemo tudi številčnejše, daljše in izrazitejše vročinske valove. Z višjimi temperaturami so lahko povezane spremembe v padavinskem režimu, torej pogostejši močni nalivi, obenem pa tudi večja pogostost daljših sušnih obdobij. Soočamo se in se bomo v prihodnosti še pogosteje tudi z neobičajnimi vremenskimi vzorci.

Sicer pa toplotne obremenitve ne moremo ocenjevati zgolj na osnovi temperature. Še posebej ob visoki temperaturi je zelo pomembno, kako vlažen je zrak. V suhem zraku vročino razmeroma dobro prenašamo, če pa je zrak vlažen, sploh ni potrebno, da je temperatura zelo visoka, da nam postane neprijetno. Izhlapevanje potu s kože je najučinkovitejši način oddajanja toplote. Če je zrak vlažen, je izhlapevanje s kože oteženo, s tem pa tudi oddajanje odvečne toplote. Po drugi strani pa se ljudje prilagodimo spremenjenim razmeram. Pri višjih temperaturah si npr. pomagamo s klimatskimi napravami, vendar pa le-te poslabšajo razmere na prostem, saj v okolico stavbe oddajajo toploto. Prav tako lahko ob neustreznem vzdrževanju klimatske naprave postanejo vir težav, ki so poznane pod imenom »sindrom bolnih stavb«. Težave nam lahko povzroča tudi prevelika razlika v temperaturi v hlajenih prostorih in na prostem, saj se mora ob hitrem prehodu iz klimatiziranega prostora na prosto telo hitro prilagoditi povsem drugačnim razmeram.

Možnosti za učinkovito prilagajanje na vročino so v veliki meri še neizkoriščene, moramo jih le pravilno izbrati in udejanjiti. Veliko lahko naredimo s primernim obnašanjem, precej možnosti pa je tudi pri gradnji stavb in zasnovi urbanih središč; seveda pa so to dolgoročnejši ukrepi.

V katerem podnebnem pasu bi vi osebno najraje živeli in zakaj?

Zelo prijetno je zimsko vreme v naših krajih za teden ali dva prekiniti z izletom v toplejše kraje. A stalno ne bi živela v podnebju, kjer je vse leto vroče. Tudi v polarnem podnebju, kjer je vedno mraz in se temperatura spusti zelo nizko, ne bi želela živeti. Lahko rečem, da sem v zmernem geografskem pasu, za katerega so značilni izraziti letni časi, kar zadovoljna.

Ko vam znanci potožijo, da jih mučijo glavoboli zaradi vremena, jim kaj svetujete?

Najlažje jim povem, kdaj se bo vreme spremenilo, da bo vremenska obremenitev popustila. Dolgoročno seveda za vse velja, da zdrav način življenja z zdravo prehrano in pravim razmerjem med počitkom in aktivnostjo pomaga. Z utrjevanjem lahko zvišamo odpornost na vremenske obremenitve. Če gre za lokalne značilnosti vremena, pa lahko svetujem, kje so podnebne razmere prijaznejše in je neprijetnih vremenskih pojavov manj.

Za konec morda kakšna misel, povezana z vremenom, za spodbudo našim bralkam in bralcem?

Vremena ne moremo spreminjati po lastnih željah in če se znamo pravilno prilagajati, potem lahko dobro shajamo ob vsakem vremenu. Sicer pa je največji čar vremena prav v tem, da se neprestano spreminja.