Danes se na vseh področjih našega življenja srečujemo z izzivom staranja prebivalstva in ta trend se bo nadaljeval tudi v naslednjih desetletjih. Te spremembe porajajo številna vprašanja, kot so kakovost življenja starejših, vloga starejših na trgu dela ter ustrezna zdravstvena in dolgotrajna oskrba starejših. Na področju ekonomske blaginje starejših je Slovenija podobna Estoniji in Italiji, kjer več kot polovica oseb, starih 50 let in več, s svojim mesečnim dohodkom težko pride skozi mesec. Materialno precej slabše shajajo gospodinjstva, v katerih noben član ni delovno aktiven, in samska gospodinjstva, kar med drugim vpliva tudi na zdravje.

Avtorica: Petra Bauman

Kaj je staranje

Iz biološkega stališča je staranje rezultat dolgotrajnega kopičenja molekularnih in celičnih poškodb skozi življenje. Te poškodbe vodijo do postopnega slabšanja telesnih zmožnosti in kognitivnih kapacitet ter povečujejo tveganja za bolezni in smrt. Biološki procesi staranja so prepoznani kot najpomembnejši skupni dejavnik oz. vzrok za nastanek različnih tegob starosti (krhkost, bolehnost, telesna nezmožnost itd.) in kroničnih bolezni (srčno-žilne bolezni, diabetes, kronična vnetja, nevrodegenerativne bolezni, rak itd.).

Starosti je več vrst

Doc. dr. Barbara Grintal, doktorica socialne gerontologije na Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor, pojasnjuje, da tega, koliko smo stari, ne pove samo t. i. kronološka starost, to je, koliko imamo zares let. Funkcionalna starost izraža človekove miselne in telesne sposobnosti in se deli na tri podvrste, in sicer na biološko, psihološko in socialno starost.

Biološko smo tako lahko starejši ali mlajši, odvisno v kakšnem stanju so naši organi. Psihološka starost je odvisna od samega doživljanja starosti posameznika in odnosa do nje, socialna pa je odvisna od socialnega življenja človeka. Kronološka starost je edina, na katero ne moremo vplivati in je določena z našim rojstvom.

Telesna zmogljivost pri starejših

Spremembam, kot so manjše, šibkejše in ohlapnejše mišice (sarkopenija), se zaradi biološkega staranja ne moremo izogniti, lahko pa jih omilimo oz. se staramo počasneje. V desetih letih posameznik izgubi povprečno 3–8 % mišične mase, ta proces je bolj opazen po 60. letu. Namesto mišičnega je več maščobnega tkiva, slabša je izgradnja beljakovin v mišicah, ki se tudi slabše krčijo. Sarkopenija se kaže kot težava pri vstajanju, upočasnjena hoja, napor ob dvigovanju predmetov. Oseba za vse telesne dejavnosti porabi več energije, prej se utrudi in je nasploh v slabši kondiciji in bolj ogrožena za padce.

Ko začnemo padati

Padci poleg inkontinence in demence spadajo med t. i. geriatrične sindrome, značilne za starostnike. Padci so kazalnik krhkosti, najpogostejši vzrok poškodb in nezgodnih smrti. Usoden je lahko padec z zlomom kolka, saj po takšnem padcu ni več mogoče vstati in če oseba živi sama in ne more nikogar priklicati na pomoč, lahko umre (zaradi krvavitve, izsušitve, podhladitve …).

Preventiva

Prva »bojna linija« pred izgubo mišične mase je redna vadba za moč. To je vadba za krčenje mišic in raztezanje z lažjimi utežmi, elastičnimi trakovi ali lastno telesno težo. Vadba naj poteka večkrat tedensko, le tako bomo ohranili telesno zmogljivost, gibčnost in ravnotežje. Redna telesna dejavnost nas ščiti pred številnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, možganska kap, diabetes, nekatere vrste raka in nastanek demence.

Vadba izboljša splošno delovanje imunskega sistema, kar je v starosti pomembno, saj je pri starejših ta pogosteje ogrožen. Tudi nizko intenzivna vadba, kot je hoja, je učinkovita pri preprečevanju bolezni. S telesno vadbo se izboljša kognitivna funkcija možganov, ki izboljšajo ter povečajo število svojih povezav v nevronih. Pri vadbi se sprošča tudi hormon sreče – endorfin, ki deluje razbremenilno na stres in izboljša spanec.

Prav tako je priporočljivo telesno dejavnost vključiti tudi v svojo vsakodnevno rutino, na primer:

• hoja po stopnicah namesto z dvigalom,
• hoja ali kolesarjenje namesto vožnje do dela ali želenega cilja,
• sprehajanje s psom,
• delo na dvorišču ali vrtu,
• izvajanje vaj med gledanjem televizije,
• parkiranje dlje od cilja.

Družinske vezi

Za zdravje starejših je zelo pomembna družina, ki mora znati stopiti skupaj, kadar ima kdo težave, krepitev prijateljskih odnosov, stalno izobraževanje, branje knjig. Vse to, skupaj z izogibanjem dejavnikom tveganja (preveč alkohola, kajenje, odvisnost od interneta in vse ostale odvisnosti), nam bo pomagalo do občutkov ravnovesja in ugodja in na ta način bomo zagotovo odgnali marsikatero bolezen iz svojega življenja.

Seveda ne bomo mogli vplivati na vse dejavnike tveganja in zdrav življenjski slog sam po sebi ni garancija, da ne bomo zboleli. Večina raziskav pa kaže, da ustrezna telesna in umska dejavnost vplivata na zmanjšanje tveganja za razvoj demence.

Vnuki in reševanje križank niso dovolj

Najbolj razširjena dejavnost prostega časa pri starejših je branje knjig, revij in časopisov. Sledi reševanje besednih ali številčnih iger (križanke, sudoku ipd.) ter obiskovanje različnih društev. Ob upokojitvi večina ljudi poleg službenih obveznosti izgubi tudi socialni krog, ki so mu pripadali. Zaradi prvega jim ni več treba toliko razmišljati, zaradi drugega postanejo bolj osamljeni.

Obdelovanje vrta, ukvarjanje z vnuki, kuhanje, gledanje poročil in reševanje križank nam možganov ne bo ohranilo v kondiciji, zato psihologi in psihiatri svetujejo, da se oprimemo katere koli dejavnosti, ki od nas terja učenje nečesa novega. Lahko je to učenje novega jezika, tečaj slikanja ali pisanja, računalništva, mozaikov, meditacije, masaže, torej vsega, za kar doslej »nismo imeli časa«. Kasneje kot se bomo tega lotili, slabše bo, saj za nazaj ne moremo nadoknaditi in v možgane nalagati novih znanj, če pred tem desetletja nismo počeli ničesar.

Svetla stran življenja

Čeprav že mnogokrat slišano, pa velja za vse čase: Ljudje z bolj optimistično in pozitivno naravnanostjo so bolj zdravi. Slabo vpliva na nas, če vse vidimo samo črno, kritiziramo in nas nič ne zadovolji. Svetle naravnanosti do življenja na splošno manjka in veliko bomo naredili, če bomo do sebe in drugih bolj prijazni. Za kaj takšnega pa čudežna tabletka ne obstaja.

Slovenci in zadovoljstvo z življenjem

Slovenija je od leta 2004 ena od 28 držav Evropske unije, vključena v raziskavo SHARE – največjo evropsko za proučevanje ekonomskih, zdravstvenih in socialnih razmer starejših od 50 let. Nacionalni koordinator pri nas je Inštitut za ekonomska raziskovanja, v Sloveniji je v dolgoročno študijo vključenih skoraj 3000 oseb, starih 50 let in več.

V Sloveniji je 23 % oseb, starejših od 50 let, zelo zadovoljnih s svojim življenjem, 55 % je povprečno zadovoljnih, samo 3 % je zelo nezadovoljnih, ostali so nezadovoljni. Podobno se starejši od 50 let opredeljujejo še na Češkem, v državah Južne Evrope in v Estoniji.

To pomeni, da imajo več finančnih težav in težje zadovoljujejo svoje osnovne potrebe, kot so reden nakup nujnih življenjskih potrebščin, zamenjava ponošene obleke in obutve z novo, plačilo stroškov ogrevanja ipd. Recimo kar 44 % gospodinjstev v Sloveniji v tej starostni kategoriji si ne more privoščiti enotedenskih počitnic niti enkrat na leto (evropsko povprečje je 30 %).

Doc. dr. Barbara Grintal pojasnjuje, da so starejši Slovenci veliko manj zadovoljni z dostopnostjo do zdravstvenih storitev, kritični so tudi do izvajanja zdravstvenih storitev. Pogrešajo programe in storitve spodbujanja zdravega življenjskega sloga. Hkrati pa so tudi manj zadovoljni z lastnimi prizadevanji za zdravje, zdravo prehrano in gibanje.

Staranje poteka hitreje pri nezdravem načinu življenja, z napačno prehrano, premalo gibanja, škodljivimi razvadami, stresu. Zato je za starejšega človeka pomembno, da je aktiven, ustvarjalen, hodi v družbo, je pozitivno naravnan, ima smisel življenja. Pozitivna naravnanost starejšega človeka je odvisna od kulture, vzgoje, družinskega okolja, načina življenja itd., tudi od medijev.

Še nekaj rezultatov mednarodne raziskave SHARE, velja za Slovenijo:

• Dve ali več kroničnih bolezni ima 45 % oseb, starejših od 50 let.
• Srčni napad je doživelo 14 % ljudi nad 50 let, enak delež je obolelih za diabetesom.
• Slabše se Slovenci odrežemo tudi pri demenci in alzheimerjevi bolezni (2,3 %).
• Med opazovanimi tveganji za zdravje je najpogostejše kajenje. V Sloveniji je sicer kajenje med osebami, starejšimi od 50 let, manj pogosto (38 % oseb) od povprečja v državah, vključenih v raziskavo (46 % oseb)
• Z debelostjo se v Sloveniji srečuje vsak četrti, starejši od 50 let, kar je več od povprečja v državah SHARE, medtem ko je telesno nedejavnih 12 % oseb, starih 50 let ali več.
• Kar 90 % starejših v Sloveniji živi v stanovanju oz. nepremičnini, ki je v lasti članov gospodinjstva, kar nas skupaj s Španijo uvršča v sam vrh držav SHARE.
• Starejša gospodinjstva v Sloveniji imajo relativno veliko premoženje, saj so večinoma lastniki nepremičnin, v katerih živijo, obenem pa jih več kot polovica s svojim dohodkom težko shaja iz meseca v mesec.

Biološka starost se ne ujema vedno s kronološko

Prof. dr. Branka Javornik, vodja sekcije Vitalna dolgoživost pri Gerontološkem društvu Slovenije, zaslužna profesorica UL, področje habilitacije genetika in biotehnologija:

Razvrščanje ljudi v življenjska obdobja je sicer nujno za analize in predstavlja t. i. »populacijski pristop«, kjer je posameznik vključen v zlato sredino, čeprav obstaja velika razlika v mnogih občutkih, nagnjenih, željah itd. To pomeni, da stereotipno po 60. letu vstopimo v t. i. tretje življenjsko obdobje, v katerem naj bi uživali v upokojitvi. Vendar nas družba na to ne pripravi, po upokojitvi se znajdeš v vakuumu in si moraš ponovno osmisliti in urediti življenje.

Danes je s pomočjo geroznanosti mogoče izračunati biološka leta s pomočjo različnih bioloških parametrov, ki se s starostjo spreminjajo. Najpogostejši takšni parametri (označevalci staranja, biomarkerji) so npr. običajni krvni testi, epigenetski označevalci – posebne kemijske oznake na genih in mikrobiološka sestava črevesja. Biološka starost je torej lahko nižja ali višja od kronološke starosti, je pa dober pokazatelj, v kakšnem stanju je posameznik in ali lahko kaj ukrene v smeri npr. znižanja biološke starosti s spremembo življenjskega sloga.

60-letnik je lahko biološko star 48 let ali pa 70 let, odvisno od njegovega zdravstvenega stanja in seveda načina življenja, npr. pri kadilcih je biološka starost višja od kronološke. Biološko starost si lahko sami izračunate s pomočjo krvnih parametrov, ki jih pridobite z laboratorijsko analizo krvi preko zdravnika ali samoplačniško in nato te podatke vnesete v internetno biološko uro.

Vitalna dolgoživost

Staramo se lahko vitalno. Kako dolgo bomo živeli, je odvisno od naše genetske zasnove, torej odvisno od staršev in naključja oz. sreče (genov za mladost še ne poznamo!). Na biološke mehanizme in procese staranja lahko močno vplivamo z življenjskim slogom (način prehranjevanja, telesna dejavnost, spanje, osebno zadovoljstvo), za kar pa mora biti dovolj volje in discipline.

Stvar prihodnosti pa bo uporaba terapevtskih učinkovin (geroterapevtikov) ter celičnih in genskih terapij. Te učinkovine, ki so še v preizkušanju, ciljajo na znane procese staranja, kot so stabilnost genoma, presnovne metabolne poti ali odstranjevanje »starih« celic iz telesa, učinkovitejše čiščenje odpadlih produktov v celicah (avtofagija), izboljšanje matičnih celic in podobno. Vendar za zdaj še ni registrirana nobena terapevtska učinkovina proti staranju.

Sicer pa ni enega recepta, ki bi ustrezal vsem. Prav tako naj se vsak posameznik obravnava individualno, tudi kar se tiče predpisovanja zdravil, denimo proti holesterolu, visokemu tlaku, diabetesu itd. Mnogo lahko posameznik naredi že z urejeno prehrano in gibanjem. Priporočam telovadbo za »hrbteničarje«, hitro hojo, električno kolo, kar pripomore tudi k živahnejšemu socialnemu življenju. Z aktivnim življenjskim slogom je mogoče narediti zelo veliko.

Glede prehrane priporočam manj kalorično hrano, kar pomeni nič ocvrte hrane, veliko zelenjave, oreščkov, sadja in rib. Brez bolezni naraste tudi življenjski optimizem – ki je gonilna sila za najrazličnejša početja človeka.

Gerontologija je veda, ki proučuje staranje iz socialnega, kulturnega, psihološkega, kognitivnega in biološkega stališča; celovito multidisciplinarno obravnavanje staranja in starajočih.

Geriatrija je veda medicine, natančneje specializacija interne medicine, ki se ukvarja s proučevanjem, preprečevanjem, lajšanjem in zdravljenjem starostnih bolezni.

Biogerontologija pa je pod-področje gerontologije, ki obravnava biologijo staranja, njen evolucijski izvor in različne »posege« (intervencije) proti staranju. Staranje obravnava kot neodvisen fenomen, ne kot skupni izraz za multiple bolezni.

Življenska doba se podaljšuje

Leta 2021 je bila v svetu povprečna pričakovana življenjska doba 72,8 leta, v Sloveniji 80,9 leta, in sicer za moškega 77,6 leta in za ženske 83,4 leta. Za primerjavo: leta 2000 je bila povprečna življenjska doba moškega 71,9 leta in ženske 79,1 leta. Takšno podaljšanje življenjske dobe je tudi posledica zdravega in aktivnega življenja starejših ljudi.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se bo do leta 2050 populacija starejših ljudi od 60 let podvojila in starejših od 80 let potrojila. Med letoma 2000 in 2019 se je povprečna življenjska doba na svetu zvišala za več kot šest let. V Sloveniji je bila povprečna starost leta 2022 43,9 leta (SURS, 2022).

ABC

A Proces staranja vsak doživlja drugače. Ne moremo ga preprečiti in traja vse življenje.

B Da bi znižali življenjske stroške, ljudje nosijo ponošene obleke, se sprijaznijo s tem, da jih zebe, in denimo ne menjajo očal, čeprav bi potrebovali nove.

C Zdrav 70-letnik je biološko lahko mnogo mlajši.