Beseda higiena izvira iz grščine in je tesno povezana z zdravjem. Hči grškega boga medicine Aesculapa, Hygieia, je namreč grška boginja zdravja in preventive. Higiena je veja medicine, ki se ukvarja s preventivnim preprečevanjem bolezni. Že naši predniki so si z vodo in milu podobno snovjo odstranjevali blato z rok, stari Egipčani so se redno umivali, stari Grki so umazanijo odstranjevali s telesa kar s peskom in pepelom, se na koncu naoljili, z oljem pomešano umazanijo pa odstranjevali s pomočjo posebnih kovinskih strgal. Rimljani so znani po tem, da so si vodo napeljali po akvaduktih in gradili terme, ki so bile pomembne za čistočo, predstavljale pa so tudi prostor za druženje.

S padcem rimskega imperija so v pretežnem delu Evrope umivalne navade zamrle, kar je posledično privedlo do kuge v srednjem veku in do pojava najrazličnejših epidemij, za katere so krivili vodo in s tem seveda umivanje. Kultura umivanja se je v Evropo vrnila šele v 17. stoletju, medtem ko sta se na primer Japonska in Islandija umivali tudi v srednjem veku. Danes vemo, da nam higiena podaljšuje življenje, zato z njo mnogokrat pretiravamo. Vendar sterilnega zdravja ni!

Avtor: Damijana Škrlj

Čistoča telesa – kozmetika da ali ne?

Koža, naš največji organ, ščiti telo pred vdorom najrazličnejših povzročiteljev bolezni, uravnava njegovo temperaturo s prilagajanjem vročini in mrazu ter skozi znojne pore izloča škodljive in neuporabne snovi. Za kožo poskrbimo v prvi vrsti z umivanjem, pa tudi z negovalno kozmetiko, dišavami, masažo in s prehrano. Telesa ne peremo tako pogosto kot rok, saj je manj izpostavljeno, čeprav kozmetična industrija dviguje našo pozornost za skrb in nego kože.

Od kozmetične, frizerske, masažne in drugih vej industrije, ki so povezane z dobrim počutjem in večnim navdihom o mladi in sijoče napeti koži, živi veliko ljudi. O naših telesih se torej mnogo pogovarjamo, obilno in pogosto zanj preveč skrbimo s kozmetiko in premalo z zdravim načinom življenja, kamor sodi ustrezna telesna vadba, zmanjšan stres, čas za konjičke in družino. V razumnih mejah je negovalna kozmetika ne samo koristna, temveč tudi priporočljiva, čeprav nego mnogokrat zamešamo z lepotičenjem ter zato pretiravamo z uporabo lepotilne kozmetike, ki ni vedno nedolžna.

Svinec v kozmetiki

Spomnimo se le polemik, povezanih z vsebnostjo svinca v nekaterih rdečilih za usta. Žal nekatere škodljive snovi v lepotilni (tudi v negovalni) kozmetiki še niso zakonsko omejene ali celo prepovedane. Ostajamo bolj ali manj osveščeni potrošniki, ki se odločamo na podlagi javnih informacij in seveda lastne presoje. Verjetno nismo nikoli pomislili, da ena ženska, ki si redno liči ustnice, »poje« v svojem življenju s hrano in pijačo kar 5 kg šminke. Pomislimo, koliko morebitnih škodljivih snovi (recimo svinca) vnesemo na ta način v svoje telo?

Raziskave pravijo, da varne količine svinca v izdelkih ni, povzroča pa kar nekaj neprijetnih učinkov. Na primer se težje učimo, vpliva na vedenje, na govor, povezujejo ga tudi z neplodnostjo, nagnjenostjo k splavom, pri majhnih otrocih lahko onemogoči normalen telesni in duševni razvoj. Nekatere sestavine kozmetike (razna barvila, parafin, vazelin, mineralna olja ipd.) že same po sebi vsebujejo svinec in na tak način ga dobimo tudi v končnem proizvodu. Pozanimajmo se torej, katera kozmetika sodi med bolj varno.

Za čistočo telesa poskrbimo …

… z vodo in nevtralnimi blagimi mili. S pretiranim umivanjem postane koža suha, krhka, se lušči, z nje se namreč odstranjuje snovi, ki kožo mastijo in jo s tem zavarujejo pred okužbami. Skozi majhne pore poškodovane kože vdirajo v naše telo številni virusi in bakterije, zaradi katerih lahko tudi zbolimo. Za nego rok ni smiselno uporabljati agresivnih čistilnih past, saj poleg umazanije odstranijo tudi zaščitno maščobo. Pri zelo umazanih delih raje uporabite zaščitne rokavice. Na drugi strani pa se srečujemo s premajhno ali z neustrezno osebno higieno, po možnosti povezano z neustrezno prehrano in premalo počitka, kar privede do mozoljavosti, vnetij, suhe kože, znojenja in podobno. 

Stopala

Pretesna obutev, nezračni materiali, pomanjkanje fizičnih aktivnosti in stres povzročajo težave s stopali.

• Kurja očesa so nadloga, ki jo povzročijo predvsem pretesna obuvala. Odstranimo jih s keratolitičnimi učinkovinami, ki pa jih ne smemo uporabljati na poškodovani ali vneti koži.
• Trda koža je zelo pogost pojav, ki je posledica zanemarjenih stopal, nepravilne nege in utrujenosti. Suha, razpokana stopala so idealno okolje za infekcije in glivice, zato stopalom čim prej namenimo posebno nego in jim povrnimo vlago in prožnost z negovalnimi losjoni ali kremami. Trdo kožo odpravimo s pilami, kamnom, piling kremo, nogam pa privoščimo tudi naravno osvežilno in sproščujočo kopel z eteričnimi olji in kopalno soljo.
• Znoječe noge so posledica neprimerne obutve, neustrezne higiene, stresa in nagnjenosti k znojenju, saj se ne znojimo vsi ljudje enako. Z ustreznimi negovalnimi preparati uravnavamo količino izločenega znoja, s čimer preprečimo nastanek glivičnih obolenj, pozorni pa moramo biti, da pripravkov za omejevanje potenja ne uporabljamo preko predpisanega časa. Potenje je vendarle proces, ki pomaga telesu izločiti nezaželene snovi.

Usta

Vsi ljubimo svež nasmeh, saj nihče ne mara slabega zadaha. »Slab zrak« je večinoma posledica neustrezne higiene zob, dlesni in jezika, zaudarjamo pa tudi zaradi kajenja, suhih ust, nahoda, prehladnih obolenj, gripe, paradontoze, razjed v ustih, rane na želodcu, po zaužitju nekaterih živil in drugo. Kar devet desetin težav z zadahom naj bi povzročale obloge na zadnjem delu jezika, ki ga nekoliko težje čistimo. Na stotine milijonov različnih mikroorganizmov v ustni votlini se nam lepi na zobe in obzobno tkivo ter v obliki mehkih zobnih oblog, ki vsebujejo bakterije, povzročajo najprej vnetja dlesni, kasneje pa tudi obzobnih tkiv.

Mehke zobne obloge se najraje kopičijo ob robu dlesni, tik ob zobu, v medzobnem prostoru, pod mostički in ob zobnih vsadkih. Zaradi učinkovin v naši slini obloge postopoma poapnijo in se spremenijo v t.i. zobni kamen, na katerega se dodatne obloge še lažje in hitreje lepijo. Ustna higiena je zelo pomembna, saj se v zobnih oblogah nahajajo tudi dihalni patogeni, ki lahko, če zaidejo v pljuča, povzročijo pljučnico, sicer pa zdravje zob celostno vpliva na naše zdravje.

Zobe si je priporočljivo očistiti po vsakem obroku, saj se iz ostankov hrane, predvsem tistih z vsebnostjo ogljikovih hidratov, ustvarjajo kisline, ki poškodujejo sklenino. Prigrizki med obroki pospešujejo nastanek kariesa, zato med obroki ne jejmo! Za nego zob in obzobnega tkiva uporabljajmo srednje trdo ščetko in zobno nitko, s katero temeljito očistimo medzobne prostore. Poskrbimo za pravočasno menjavo zobne ščetke in ne šele takrat, ko ta »zacveti«. Redno obiskujmo zobozdravnika, da nam bo odstranil zobni kamen, pregledal in popravil zobovje in s tem preprečil hujša obolenja zob in dlesni. Zakaj nam ne bi stalni zobje služili vse življenje?

Zadnja plat

Globoke kožne gube spolovil so idealne za razvoj mikroorganizmov, zato zaradi njihove pomanjkljive higiene pogosto pride do vnetja spolovila. Ženske imajo zaradi bližine sečnice in zadnjične odprtine pogosta vnetja sečil, kar se kaže v obliki pogostega in pekočega uriniranja, temnega in smrdečega urina ter bolečin v spodnjem delu trebuha. V zadnjični odprtini se namreč nahajata bakteriji Klebsiella in Escherichia coli, ki povzročata vnetje sečnega mehurja.

Pitje velikih količin vode pomaga preko uriniranja izpirati bakterije iz sečnega mehurja. Po veliki in mali potrebi se pravilno obrišemo od spolovila proti zadnjični odprtini. Na enak način skrbimo za intimno higieno: od spredaj nazaj, kar je še posebej pomembno med menstruacijo. Priporočena je uporaba nežnih mil, saj je pH spolovila nižji od ostalega dela telesa, uporaba belega bombažnega perila ter pranje brez uporabe mehčalca. Spolovil se vedno dotikajmo s čistimi rokami. Za nego spolovil ne potrebujemo deodorantov! Spolovilo mora biti čisto, čim bolj suho, a ne izsušeno.