V današnjem času smo bombardirani z oglasi za hitro in učinkovito odstranjevanje madežev, ki mejijo na čudež, saj je zadosti samo en zamah … Čas klečanja na kolenih in drgnjenja madežev je torej za nami. Vendar pa so ta čistila nabita s kemičnimi snovmi, ki zdravju lahko škodujejo. In če s čistočo v stanovanju, katero dosežemo s takšnimi sredstvi, pretiravamo, smo korak bližje k morebitnim zdravstvenim težavam, ki se lahko pokažejo šele čez čas. Kemične substance v čistilih vplivajo na zdravje ljudi različno. Nekatere so nevarne že v majhnih koncentracijah, nekatere v velikih. Če smo jim izpostavljeni kar naprej, je nevarnost morebitnih obolenj večja. Tega bi se morali zavedati in bi hitreje zmanjšali negativne vplive. Če bi namesto nevarnih raje uporabili zdravju in okolju varne proizvode in bi jih uporabljali v ustreznih količinah, bi naredili zase in za okolje več dobrega. A začnimo najprej s prahom.

Avtor: Katja Mohorič

Kaj je prah?

Prah so disperzno (razpršeno) porazdeljene trde snovi v zraku, ki nastajajo z mehanskimi postopki ali mešanjem. Tudi dim iz termičnih ali kemičnih procesov je prah. Največji delci prahu se izločijo v zrak v neposredni bližini nastanka in ne dospejo do dihal. Manjši lebdijo v zraku in prodrejo v dihala različno globoko.

Zakaj je prah lahko škodljiv?

Prah pride v telo skozi kožo s prehranjevalno verigo in vdihavanjem. Velikost in porazdelitev delcev določa način vdora v telo, odlaganje v dihalih, koncentracijo prahu ter količino, ki se lahko odloži, oblika in kemična sestava prahu pa določa, kako se bo biološki sistem odzval na tujke. Človeški organizem je pri vnosu škodljivih snovi preko dihal izredno ranljiv, saj poteka izmenjava plinov preko celotne površine pljučnih mehurčkov, pri čemer sta kri v krvnih  kapilarah in zrak v neposrednem stiku in brez vmesnega varovalnega mehanizma. Telo se pred prahom, ki zaide v dihalne poti, brani na različne načine. Nosne dlačice so prvi prašni filter, ki zadrži največje tujke. Vlažna sluznica nosu in žrela lahko zadrži do polovico prahu. Ob tem se poveča izločanje sluzi, ki veže prašne delce in ki se izločijo s kašljanjem. Ciliarni migetalični epitelij v zgornjih dihalnih poteh skrbi za transport prašnih delcev proti dihalnim odprtinam. Bolezen se tako pojavi kot posledica izpostavljenosti prahu ob določeni koncentraciji in vrsti prahu, zaradi oblike delcev v prahu in ob določeni trajni izpostavljenosti.

Stran z alergijami

V stanovanjih smo najbolj izpostavljeni prahu, ki lahko sproži alergične reakcije v zgornjih dihalnih poteh ali v pljučih. Daljša izpostavljenost in preobčutljivost na določene snovi – na primer na organski prah, pelod, prah kave, hišno pršico in plastične mase – lahko povzročijo bronhialno astmo, alergeni alveolitis (vnetje pljučnih alveolov zaradi alergije) in seneni nahod. Dražljivi prah, povzročajo ga nekatere vrste eksotičnih lesov, mineralna in steklena volna, draži sluznico dihal in oči ter kožo. Kancerogeni prah nastane ob nekaterih vrsta trdnih lesov, kot sta bukev in hrast, s sajami, dimom, cigaretnim dimom ter radioaktivnimi snovmi. Prah moke je lahko alergogeni prah, ki sproži alergične reakcije v zgornjih dihalnih poteh ali v pljučih. Lahko nastaneta bronhialna astma ali alergeni alveolitis. Za alergijami na prah in na pršice trpi vedno več ljudi, zlasti otrok. Zanje in za astmatike je higiena v stanovanju zelo pomembna, zato je potrebno poskrbeti, da je posesani prah res posesan in da se posesani zrak skupaj z mikroskopsko majhnimi delci prahu ne vrača nazaj v stanovanje, kakor se to pogosto dogaja pri običajnih sesalcih.

Kako nevarna so lahko čistilna sredstva?

Čistila za čiščenje zamašenih odtokov, pečic in stranišč pogosto vsebujejo natrijev hidroksid, ki je zelo strupen in jedek lug.

Univerzalna čistila z amoniakom za odstranjevanje madežev z oblačil ter umazanije s tal in sten vsebujejo amoniak, ki lahko povzroči ob nezaščiteni koži alergične reakcije, kot so izpuščaji in rdečica.

Dezinfekcijska sredstva za čiščenje sanitarij vsebujejo belila (klor), fenole in krezole, ki so tudi strupene in jedke kemikalije.

Tekoča čistila vsebujejo predvsem okolju škodljive snovi, kot so etanol, amoniak, formaldehid in klor.

Čistila za toaletne prostore pogosto vsebujejo natrijev hipoklorid, kljub temu, da je ravno klor eden od večjih onesnaževalcev vode in je za ljudi strupen.

Čistilni praški vsebujejo pralno kredo ali plovec in srebrni pesek z belili, mili in dišave, ki zaradi velike koncentracije lahko poškodujejo čistilne površine.

Sredstva za pomivanje posode vsebujejo umetne snovi za razmastitev in pogosto tudi fosfate, ki škodujejo koristnim bakterijam v vodi.

Čistila za preproge in oblazinjeno pohištvo vsebujejo detergente in luge, zaradi katerih so agresivni do okolja, zato jih redčimo z vodo.

Ali res ne moremo brez kemikalij?

Kemikalije imajo danes v človekovem življenju pomembno vlogo. Večina kemikalij, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, ni nevarnih, če jih uporabljamo pravilno in če njihove ostanke odvržemo pravilno. Vendar se to v praksi ne dogaja pogosto. Takšno ravnanje povzroči, da tudi nekatere nenevarne snovi postanejo nevarne za naše zdravje, življenje in širše okolje. Zaradi tega jih pogosto povezujemo in pojmujemo s “strupi”, čeprav so dejanski strupi tiste kemikalije, ki povzročajo bolezni ali smrt ob stiku ali zaužitju zelo majhnih količin. Ljudje smo v vsakdanjem življenju in tudi doma izpostavljeni predvsem kronični strupenosti, ki nastane zaradi vpliva različnih izhlapevajočih substanc in različnih čistilnih sredstev ter praškov za pomivanje posod in perila.

Detergenti so najpogosteje uporabljena pralna sredstva, ki omogočajo odstranitev umazanije. Kakšen je njihov vpliv na naše zdravje, ne vemo kaj dosti. Povprečna družina porabi na leto toliko kemičnih čistil, da bi z njimi lahko napolnili veliko kopalno kad. Letno torej zlijemo v odtok tudi do 200 litrov strupenih snovi. Vemo, da kemikalije onesnažujejo okolje ter škodujejo naravi in našemu zdravju. Skoraj vsa kemična čistila, ki jih uporabljamo doma, so povezana s škodljivimi učinki. Sestavljena so namreč tako, da učinkujejo v trenutku, zato so močno koncentrirana in posledično tudi škodljiva.

Danes si življenja brez kemikalij ne znamo več predstavljati. V nekaj desetletjih je človek razvil okoli 100.000 kemikalij za nadzor nad boleznimi, povečanje proizvodnje hrane in lajšanje vsakdanjega življenja. Najdemo jih v vrsti izdelkov za široko potrošnjo, v šamponih, parfumih, osvežilcih zraka, peni za britje in podobnem. Znanstveni izsledki kažejo, da je rak najpogostejši vzrok smrti ljudi pred 65. letom starosti in da je 75 % rakavih obolenj povezanih s kemikalijami. Beležimo 1-odstotno rast primerov raka pri otrocih in dvakratno povečanje števila otrok z levkemijo. V zadnjih 15 do 20 letih se je podvojilo število alergij pri odraslih, simptome astme ali alergij kaže tudi 10 % otrok, eden od sedmih pa oboleva za astmo. V Evropi 15 % parov ne more imeti otrok, saj se je v zadnjih petdesetih letih drastično povečalo število neplodnih moških, predvsem na območjih, onesnaženih s kemikalijami.

Ekočistila

Uničujočemu vplivu kemikalij se lahko izognemo z ekološkimi čistili. Naprodaj so v ekoloških prodajalnah in v nekaterih večjih supermarketih. Narejena so iz ekološko pridelanih sestavin in so biorazgradljiva. Ne onesnažujejo okolja in so prijazna do naše kože, čutil in do organizma na splošno. V Sloveniji že nekaj časa lahko peremo z indijskimi oreščki, za katere pravijo, da omogočajo najbolj ekološki način strojnega pranja perila vseh barv in pri vseh temperaturah. Uporabljamo jih lahko tudi kot gospodinjsko čistilo za pomivanje posode, umivanje tal in oken ali kot sredstvo za ročno pranje perila. Kot univerzalno čistilo za nego stanovanja lahko uporabimo tudi posebno milo v kosmičih iz kakovostnega olivnega olja. Vse bolj znano olje cedre je odlično tudi kot sredstvo za zaščito lesenih omar in skrinj pred molji in za nego lesa. Za odstranjevanje vodnega kamna lahko uporabimo v vodi raztopljeno citronsko kislino ali vinski kis. Slednji je v primerni mešanici z vročo vodo primeren tudi za čiščenje stekel, vendar le z jelenovo ali kakšno podobno kožo.