Želimo zdravo in dolgo življenje. In čeprav na to ne pomislimo ravno pogosto, je higiena ena tistih prvin, ki nam to tudi omogoča. Govorimo o različnih vrstah čistoče: o osebni higieni, čistoči bivalnega prostora, čistoči naše okolice. Za čistočo ljudje v dobri veri najraje poskrbimo z agresivnimi sredstvi, pa naj bo to za osebno higieno ali za naš bivanjski prostor. S tem si večinoma ustvarjamo strupeno klimo in s čistili, ki so pogosto strupena in ne samo agresivna, resno ogrožamo svoje zdravje in škodimo okolju. Čistoča za vsako ceno? Prav gotovo ne. Razmislimo o uporabi ekoloških čistil in uporabimo potrebščine iz svoje shrambe …

Avtor: Damijana Škrlj

 

Naše roke …

Pa se najprej ustavimo pri naših rokah, ki so še posebej obremenjene. Z rokami delamo, božamo, jemo, se neprestano nečesa dotikamo, sebe ali drugih. Pomislimo torej, koliko različnih stvari se dotaknemo v kratkem času, vključno z denarjem, ki se sprehodi skozi tisoče rok. Ljudje si večinoma ne umivajo rok, niti redno niti temeljito. Mnogokrat tudi pogoji za izvajanje higiene rok niso najbolje izpolnjeni. Tekočo vodo najdemo v javnih sanitarijah, javnih ustanovah, lokalih (kjer so sanitarije obvezne), v službah (kjer so obvezne sanitarije) in seveda doma. Verjetno bi bila raziskava higienskih navad Slovencev, v kateri bi preverjali, kako je z umivanjem rok pred jedjo, zelo zanimiva. Z leti pozabljamo, da je čistoča rok pomemben igralec v zmagi proti virusom in bakterijam, saj vendarle z rokami počnemo mnogo stvari.

 

Zakaj toliko o higieni rok, ko pa bacili potujejo po zraku, mar ne?

Ni čisto tako. Različni virusi in bakterije, povzročitelji mnogih bolezni, se največkrat prenašajo z rokami, ki se najpogosteje dotikajo nečistih površin in potem zaidejo v bližino nosu, ust, oči. Skozi ranice, ki jih mnogokrat niti ne vidimo, vnesemo v telo nezaželene mikroorganizme, poleg tega pa so naše sluznice izredno občutljive. Torej sploh ni treba, da z umazanimi rokami prijemamo hrano in jo vnašamo v usta, je pa to eden pogostejših vzrokov za nastanek najrazličnejših bolezni. Kadar je naš organizem imunsko šibak, od vnosa bakterij in virusov, pa do izbruha bolezni ni treba veliko časa. Poleg tega smo tudi mi sami prenašalci škodljivih mikroorganizmov, ki jih s svojimi (umazanimi) rokami prenašamo na našo okolico, soljudi, predmete, živali, otroke. Mikroorganizmi se najpogosteje prenašajo iz rok na živila, iz živil na roke, iz nosu, ust ali oči na roke ter seveda preko onesnaženih predmetov, s katerimi imamo opravka na vsakem koraku, na roke. Prenašanju mikroorganizmov in okužbam se lahko na preprost način izognemo: s temeljitim in rednim umivanjem rok. Tako na najcenejši način preprečujemo prenos nalezljivih bolezni. Vse, kar za nego potrebujemo, je: voda, milo in brisača.

 

Kdaj moramo biti na čistočo rok še posebej pozorni? Ponujamo nekaj namigov …

• pred in po pripravi hrane, pred hranjenjem

Če je le mogoče, ne segajmo po hrani z umazanimi rokami. Če ni mogoče, da bi roke primerno očistili, poskusimo za prijemanje hrane uporabiti pripomočke. Kuhano hrano v vsakem primeru lahko jemo z jedilnim priborom, pripravljena kupljena hrana pa je večinoma pakirana v zaščitno folijo, ki nam lahko služi za prijemanje. Sendviče, ki jih kupimo v trgovini so večinoma pakirani. Odprimo sendvič in ga držimo s folijo ali papirnatim prtičkom ali s toaletnim robčkom. Na ta način bomo poskrbeli, da ne bomo po nepotrebnem uživali mikroorganizmov, ki so na naših nečistih rokah.

• po opravljeni potrebi

Veliko in malo potrebo opravljamo z namenom izločanja nepotrebnih snovi iz našega telesa.  Po vsaki potrebi si umijmo roke z milom in pod tekočo vodo, da ne vnašamo vase po nepotrebnem mikroorganizmov, ki se razvijajo na naših odpadkih. Zakaj bi vnašali nazaj tisto, česar smo se že znebili?

• umivajmo roke po kihanju, kašljanju in smrkanju nosu

Ko se naš organizem bojuje proti virusom in bakterijam, jih na ta način veliko izloči. Ne dovolimo, da nam naša lastna nehigiena podaljšuje zdravljenje.

• domače živali niso tako čiste, kot se mogoče zdijo

Umivajmo roke, da nas ne preseneti toksoplazmoza ali katera druga nadloga. Toksoplazmozo v veliki meri širijo mačke, ki se okužijo pri uživanju okuženih živali, npr. glodavcev, ptičev, malih živali. Mačke izločajo parazite ob iztrebljanju, in sicer do 3 tedne po okužbi. Eden od možnih načinov, da se s to nevarno boleznijo okužimo, je npr. čiščenje mačjega stranišča ali vrtnarjenje brez rokavic, ko ob nezadostni pozornosti in higieni nevede zanesemo parazit v usta. Bolezen je nevarna za nosečnice in ljudi s pomanjkljivim imunskim odzivom. Zgolj za ilustracijo: večina otrok, pred rojstvom (v času nosečnosti njihovih mamic) okuženih s toksoplazmozo, ob rojstvu nima nobenih simptomov, kar pa ni zagotovilo, da za to boleznijo ne bodo zboleli. Nekaterim okuženim otrokom se motnje in težave lahko pojavijo kasneje kot slepota ali duševna zaostalost. Manjši delež okuženih novorojenčkov pa ima lahko že ob rojstvu hude poškodbe oči in možganov.

• igranje na igriščih in igralih v javnih prostorih predstavlja zabavo, sprostitev in druženje. Žal pa so to tudi mesta, kjer se nahaja veliko mikroorganizmov, virusov in bakterij. Mnoga igrišča so polna živalskih iztrebkov, organskih in anorganskih odpadkov, najdejo se celo odvržene igle, lahko tudi kri – kot posledica poškodb ob igri, kajti igrala so »last« vseh. Umivajmo torej roke po igranju na igriščih in igralih.
• bolniki so že sami po sebi kužni in prenašalci bolezni

Umijmo si roke po obisku bolnika, saj smo v tem primeru dvakrat ogroženi z boleznijo: v obliki kapljičnega prenosa virusov in bakterij ter zaradi nečistih rok, na katerih se nahajajo kolonije mikroorganizmov.

• rokovanje je lepa navada, žal pa predstavlja nevarnost za prenos mikroorganizmov

Umijmo roke po vsakem rokovanju, saj nikoli ne vemo, kakšne higienske navade ima človek, s katerim se rokujemo, po drugi strani pa nismo seznanjeni z morebitnimi njegovimi trenutnimi obolenji in boleznimi. Saj ne želimo zboleti, mar ne?

• na umivanje rok ne smemo pozabiti po vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, po rokovanju z denarjem, po odpiranju vrat, po menjavi vrečk za smeti, obisku javnih prostorov, domov za ostarele, …
• preden zapustimo delovno mesto

Na delovnem mestu se običajno srečujemo z mnogimi osebami in prijemamo ter obdelujemo različno dokumentacijo, ki je šla skozi številne roke.

• otroci imajo občutljiv imunski sistem, umijmo si roke pred in po igranju z njimi

Še posebej bodimo pozorni pri negi dojenčka, saj so dojenčki na okužbe še posebej občutljivi.

 

Splošno navodilo:

Umivajmo si roke ob prehodu od nečistih del k čistim. Idealno je, da jih umijemo vedno, ko so umazane!

 

Kaj pa, če vode ni in rok ne moremo umiti?

V današnjem času lahko roke očistimo z vodo iz plastenke, s priročnimi razkuževalnimi sredstvi ter z osvežilnimi robčki. Restavracije, javne sanitarije, bolnice, javni prostori imajo večinoma lastne toalete s tekočo vodo. Na poti si lahko umijemo roke v toaletah bencinskih servisov. Idej je torej kar nekaj.

 

Roke si pa ja znamo umiti. Pa si jih res znamo?

Umivanje je preprosto opravilo in ne zahteva posebnega znanja. Najprej zmočimo roke pod tekočo, toplo vodo in na roke dodamo malo mila. Roke temeljito podrgnemo med seboj ter posebno pozornost namenimo dlanem, področju med prsti, zgornjemu delu dlani in seveda nohtom, kjer je lahko pravo leglo umazanije. Mala mehka krtačka za roke je koristen in uporaben pripomoček za temeljito nego rok. Po končanem postopku ne pozabimo temeljito sprati mila. Roke lahko obrišemo v papirnato brisačko ali brisačko iz frotirja. V slednjem primeru (uporablja se jih pretežno doma ali v hotelskih sobah, sicer so v javnih prostorih papirnate brisačke) je treba brisače dovolj pogosto menjati, da se na njih ne nabira preveč mikroorganizmov, ki jih z nečisto brisačo prenesemo na svoje roke. Pipo zapremo z zgornjim delom dlani.

 

Priporočamo, da uporabite koži prijazna, dermatološka mila, ki vsebujejo snovi za mehčanje kože. Uporabljajmo toplo vodo, saj vroča voda kožo izsušuje in povečuje možnost nastanka majhnih, težko vidnih ranic. Suha, poškodovana in razpokana koža je namreč mnogo bolj dovzetna za mikroorganizme kot zdrava, negovana in prožna koža. Treba je torej poskrbeti, da se koža ne izsuši. Za sušenje rok uporabljajmo nežne, mehke brisače ter odvečno vodo samo popivnajmo. Ker se naše roke zaradi pogostejšega umivanja hitreje izsušijo, občasno uporabimo zaščitno kremo za roke. Naš pribor (krtačke za nohte, držala in nosilci za milo in podobno) naj bo čist in osušen.

 

Še malo statistike …

Povzemam nekaj zanimivih ugotovitev raziskave iz leta 2006, katere namen je bil ugotoviti higienske navade uporabnikov javnih sanitarij v štirih slovenskih mestih (Ljubljana, Koper, Kranj, Velenje). Gregor Jereb in Kristina Likar, avtorja raziskave, sta na vzorcu 1.617 naključnih oseb, od tega 813 moških in 804 žensk, s pomočjo deskriptivno presečne študije z metodo opazovanja prišla do pomenljivih rezultatov. Umivanje rok sta kategorizirala glede na stanje: rok si sploh ne umiva, si jih umiva pomanjkljivo, si jih umiva temeljito. Spremljala sta tudi sušenje rok po umivanju, kar sta opazovala posebej in opredelila v različnih kategorijah. Ugotovila sta, da so higienske navade Slovencev izredno slabe, saj si roke pravilno umije le dobrih 40 % uporabnikov javnih sanitarij, kar 47 % starejših in 23 % mlajših moških pa po uporabi sanitarij rok sploh ne umije. Komentar zagotovo ni potreben.

 

 

Junij, 2009