Zdravje je največje bogastvo, se glasi dobro znani pregovor. Res je tako, vse prepogosto pa se tega zavemo šele, ko se nekaj zalomi.

Predstavljamo vam petdeset zlatih nasvetov za zdravje in dobro počutje, ki jih v življenju velja upoštevati.

1.

»Si, kar ješ,« je življenjska resnica, zato velja najprej pogledati na lasten krožnik. Uravnotežena hrana, bogata s sezonskim sadjem in zelenjavo, oreščki ter polnozrnatimi živili bistveno vpliva na dobro počutje. Odrasla oseba bi dnevno morala pojesti vsaj pet vrst zelenjave in sadja, saj bi se z zadostno mero hranil in vitaminov lahko izognili številnim boleznim.

2.

Tudi Slovenci vsakodnevno zaužijemo previsoke količine sladkorja in soli. Slednja prispeva k visokim tveganjem za razvoj visokega krvnega tlaka, sladkor pa pripomore k uničenju zobne sklenine in pridobivanju nezdrave telesne teže.

3.

Pijte dovolj vode! Več kot 60 % človeškega telesa sestavlja voda, zato je hidracija pomemben gradnik zdravja in dobrega počutja. Odrasla oseba naj bi dnevno popila vsaj dva litra vode; če je telesno dejavna in ima izjemno stresno službo, pa še kakšen liter več.

4.

Z leti postajamo vse manj odporni proti boleznim, zato velja že prej poskrbeti za zdravje v starosti. Strokovnjaki trdijo, da se z uživanjem hrane z visoko vsebnostjo vlaknin lahko izognemo visokim vrednostim holesterola, določenim vrstam raka in diabetesu.

5.

Prehrana naj bo raznovrstna in uravnotežena, saj le tako dobimo zadosti mineralov in vitaminov.

6.

Namesto mastnih živalskih beljakovin raje izberite izdelke iz soje, ta naj ne bo gensko spremenjena. S tem boste po mnenju raziskovalcev zmanjšali tveganje za pojav srčnih bolezni, določenih vrst raka in osteoporoze.

7.

Posamezniki, mlajši od 50 let, bi morali zaužiti 1.000 mg kalcija dnevno, po 50. letu pa kar 1.200 mg.

8.

Priporoča se uživanje dopolnilnih tablet, ki vsebujejo folno kislino in vitamin E.

9.

Vitamine in minerale skušajte v večji meri dobiti s pomočjo uravnotežene prehrane, šele če to ni mogoče, posezite po prehranskih dopolnilih.

10.

Bolezni srca in ožilja so sovražnik zdravja številka ena. Da ostanete na tekočem, preverjajte vrednosti holesterola v krvi, sploh če tega v zadnjih petih letih še niste storili.

11.

Če imate povišane vrednosti holesterola, se pogovorite z zdravnikom o terapiji, s pomočjo katere bi znižali vrednosti LDL in dvignili vrednosti HDL.

12.

Zdrava raven skupnega holesterola znaša manj kot 5 mmol/l, raven dobrega holesterola pa več kot 1 mmol/l pri moških in več kot 1,2 mmol/l pri ženskah. Vrednost LDL-holesterola naj ne bo višja od 3 mmol/l. Če imate povišane vrednosti skupnega holesterola, razmislite o spremembi načina življenja in prehrane.

13.

Na hladilnik prilepite sliko, ki vam bo v pomoč na poti do bolj zdravega načina življenja in prehranjevanja.

14.

Maščobe naj ne predstavljajo več kot 30 % zaužitih kalorij, svetuje ameriško združenje za bolezni srca in ožilja.

15.

Najmanj na vsaki dve leti izmerite svoj krvni tlak; če je previsok, ga preverjajte še pogosteje.

16.

Če ste kadilec, je skrajni čas, da prenehate s kajenjem. Le to je namreč glavni vzrok za pojav nekaterih vrst raka in srčnih obolenj.

17.

Za uspešno odkrivanje raka materničnega vratu je potreben dosleden odvzem brisa. V Sloveniji tovrstni pregledi potekajo vsaka tri leta.

18.

Ženske naj redno pregledujejo svoje dojke, saj je to odlična preventiva in priložnost za zgodnje odkrivanje raka dojk. Najbolj skrb vzbujajoče so trde in grčaste zatrdline.

19.

Ameriško društvo za boj proti raku svetuje, da vaše dojke vsaka tri leta pregleda tudi zdravnik, če ste stari med 20 in 39 let. Vsem starejšim priporočajo letne preglede pri zdravniku.

20.

V Sloveniji poteka državni presejalni program za raka dojk DORA, v katerega so vključene ženske med 50. In 69. letom. Udeležba je prostovoljna, z rentgenskim slikanjem dojk pa je mogoče dovolj zgodaj odkriti rakave spremembe in začeti z zdravljenjem.

21.

Ženske nad 40. letom bi enkrat na leto morale iti na mamografijo, prav tako tudi mlajše ženske, pri katerih obstajajo večja tveganja za nastanek raka dojk.

22.

Rak na debelem črevesju in danki je četrti najpogostejši razlog rakavih smrti v Sloveniji. Očitni bolezenski znaki se pokažejo šele v zadnjih stadijih, zato se številni bolezni sploh ne zavedajo. Z udeležbo v preventivnem programu Svit je mogoče to obliko raka odkriti dovolj zgodaj, v tretjini primerov oseb nad 50 let že med kolonoskopijo odkrijejo črevesne polipe in jih odstranijo.

23.

Moški nad 50 let naj bi se vsako leto udeleževali preventivnih pregledov prostate, saj je uspeh zdravljenja odvisen od zgodnjega odkritja bolezni.

24.

Skušajte se izogniti dejavnikom tveganja za nastanek raka prostate, mednje poleg dednosti sodijo še hormonalni dejavniki, z nasičenimi maščobami bogata hrana in nepazljivo spolno življenje.

25.

Razmislite, katere vrste raka so se doslej pojavljale v vašem družinskem drevesu in se o njih pogovorite s svojim osebnim zdravnikom.

26.

Upoštevajte zdravstvena tveganja, povezana z vašim poklicem, kot je recimo izpostavljenost rakotvornim materialom (azbest). Naredite vse, kar je v vaši moči, da zmanjšate nevarnost.

27.

Izogibajte se pretiranemu izpostavljanju soncu. Pol ure preden se odpravite ven, se zaščitite s sredstvom za zaščito pred soncem, ki ima vsaj faktor 15. Poleg kreme za sončenje se zaščitite tudi s pokrivalom. Če ste izpostavljeni soncu, oblecite dolge rokave in hlače ter tako zaščitite svojo kožo.

28.

Tudi v zimskih mesecih in ob oblačnem vremenu je kožo treba zaščititi pred soncem.

29.

Čez vse leto nosite sončna očala, ki ščitijo oči pred soncem in blokirajo večji del UVA- in UVB-žarkov.

30.

Kožni rak je najpogostejša vrsta raka pri ljudeh, zato redno pregledujte svoja kožna znamenja. Najbolj podvržena tveganju za razvoj melanoma so tista nesimetrična, nepravilnih oblik, z nepravilnimi in zabrisanimi robovi. Večje je tveganje pri večjih znamenjih, ki se nahajajo nad nivojem kože.

31.

Ohranjajte zdravo telesno težo. Prekomerna telesna teža predstavlja visoko tveganje za povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen.

32.

Debelost povzroča prekomerno delovanje trebušne slinavke, ki proizvaja dodatni inzulin. Zaradi čezmernega napora se slinavka utrudi, raven inzulina pade in začne se kopičenje glukoze v krvi, kar povzroča diabetes.

33.

Če ste sladkorni bolnik in imate povišano telesno težo, se potrudite, da shujšate za 5–8 kilogramov.

34.

Po 45. letu vsaka tri leta opravite test za sladkorno bolezen; če ste podvrženi dodatnim tveganjem, se za test odločite enkrat letno.

35.

Ženske so bolj podvržene tveganjem za nastanek osteoporoze. Za njeno preprečevanje lahko največ naredimo pred tridesetim letom, in sicer s skrbjo za močne kosti, pozneje pa kostno maso vzdržujemo in upočasnimo njeno zmanjševanje.

36.

Če obstaja veliko tveganje, da vas bo na stara leta prizadela osteoporoza, skušajte uživati veliko s kalcijem in vitaminom D bogatih živil. Pretirano uživanje mesa in soli lahko zaloge kalcija v telesu zmanjša.

37.

Če imate zmanjšano kostno maso, se s svojim zdravnikom posvetujte o terapiji, ki vam lahko pomaga preprečiti nastanek osteoporoze.

38.

Če ste telesno nedejavni, obstaja večja verjetnost za razvoj osteoporoze.

39.

Poskrbite, da boste telesno dejavni vsaj 30 minut dnevno.

40.

Za telesno dejavnost nikoli ni prepozno. Hoja je vrsta telesne dejavnosti za vsa življenjska obdobja. Strokovnjaki priporočajo 30 minut hoje na dan večino dni v tednu.

41.

Vadba je najboljši način za ohranjanje mladostniške vzdržljivosti in energije. Izberite vadbe, ki vključujejo vse glavne skupine mišic.

42.

Po koncu telesne dejavnosti nikoli ne pozabite na raztezanje, saj boste na ta način ostali gibki in preprečili poškodbe.

43.

Spodbudite svoje možganske celice, da ohranite glavo bistro tudi na stara leta. Udejstvujte se v široki paleti dejavnosti. Če čez dan delate s številkami, poskrbite, da boste v prostem času s kreativnostjo aktivirali še drugo polovico možganov.

44.

Kadar je to le mogoče, račune preračunavajte brez uporabe računalnika.

45.

Za dobro življenje negujte prijateljske vezi s starimi prijatelji, obenem pa ustvarjajte nova prijateljstva.

46.

Prepustite se duhovnosti. Raziskave so namreč pokazale, da so duhovni ljudje običajno bolj zdravi.

47.

Pomagajte drugim! Ne zadovoljite se le z darovanjem denarja v dobrodelne namene, pomagajte po svojih najboljših močeh tudi tako, da ljudem poklonite svoj čas.

48.

Cenite zadostno količino spanca, saj se boste le tako lahko dobro soočali s stresom.

49.

Ne oklepajte se službe, ki vam niti najmanj ni ljuba. Ljudje, ki neradi hodijo na delovno mesto, so bolj podvrženi tveganju za nastanek srčnih bolezni.

50.

Ne opravljajte več del naenkrat, temveč se ravnajte po svojih prioritetah in dajte prednost obveznostim na vrhu prioritetne lestvice.