Akupunktura je stara kitajska metoda zdravljenja s pomočjo igel, ki se zabadajo v določene točke na telesu. Akupunktura se je začela razvijati na Kitajskem že v tretjem tisočletju pred našim štetjem, ko je kitajski cesar Huang T. (rumeni cesar), napisal prvo knjigo Nei Jing o akupunkturi. To je tudi najstarejše medicinsko delo na svetu. Že v tej knjigi je podana definicija zdravja in bolezni glede na fiziologijo in patologijo posameznih organov in njihovih nalog.

Avtor: Emil Čaterl, dr. med., spec. nevrolog in akupunkturolog

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 1979 proglasila akupunkturo kot sodobno metodo zdravljena različnih bolezni. Od takrat je akupunktura priznana v mnogih državah in prav tako tudi pri nas. Kitajski zdravniki so ugotovili, da se v našem telesu pretaka energija, imenovana či. Ta energija potuje po posebnih meridijanih, ki potekajo po površini telesa in končujejo v notranjih organih. Na teh meridijanih ležijo akupunkturne točke, preko katerih vplivamo na delovanje notranjih organov. Či predstavlja dva pola jing in jang, ki sta med seboj tesno povezana, sta si nasprotna in vplivata drug na drugega in eden brez drugega ne moreta obstajati.

Akupunkturo lahko izvajamo na več načinov. Najstarejša in klasična metoda je zabadanje iglic v akupunkturne točke. Pri tem uporabljamo zelo tenke iglice, ki povzročajo malo ali nič bolečin. Poleg iglic uporabljamo še elektrostimulacijo točk, moksibustijo in laserski žarek. Če ne razpolagamo s temi pripomočki, se lahko poslužujemo akupresure, ki jo izvajamo s konico prsta ali koničastim predmetom. Indikacije za akupunkturo so zelo številne in obsegajo široko paleto bolezni, bolečinskih sindromov, psihičnih težav, nakazana je tudi v  ginekologiji, porodništvu in anesteziji.

Najpogostejše indikacije za akupunkturo so migrena, glavobol, astma, seneni nahod (alergije), bolečine v hrbtenici, pareze okončin, razna živčna obolenja (npr. nemir, tremor, nervoza, anksioznost, depresija, trema). Uspešna je po operacijah na ramenskem sklepu in slabi gibljivosti le-tega. Vplivamo lahko tudi na vrtoglavico, bronhitis, motnje uriniranja in v ginekologiji, predvsem pri pripravi na porod.

Igle zabadamo v telo pod različnimi koti in različno globoko. Pri kroničnih obolenjih in hujših bolečinskih sindromih je priporočenih 10 terapij, v zelo trdovratnih primerih pa tudi več. Pri akutnih primerih (izpuščaj na ustnicah – herpes simplex) pa zadostujejo štiri terapije v dveh dneh (2-krat dnevno). Pri akupunkturi z laserjem točke stimuliramo približno 30 sekund. Ta akupunktura je enakovredna klasični akupunkturi.

Najpogostejše kontraindikacije za akupunkturo so: izjemna slabost, akutno opito stanje, akutna psihotična stanja, izjemna razburjenost, bolniki s srčnim spodbujevalnikom ali bolniki neposredno po radioterapiji ter veliki odmerki kortikosteroidov in psihofarmakov.

Akupunktura je priznana metoda in vedno bolj uporabna pri zdravljenju bolezni in bolečinskih sindromov. Z uporabo laserja je akupunktura postala dostopna tudi tistim osebam, ki se bojijo igel.

Akupunkturna terapija je primerna zaradi širokega področja uporabe kot samostojne terapije ali pa v kombinaciji s klasično medicino, še posebej takrat, ko je zdravljenje z zdravili manj uspešno.

Julij – avgust, 2012