Iščite po prispevkih
Avtor: Teja Makoter
Refleksna masaža stopal se je prvič pojavila pred več tisočletji, in sicer na Kitajskem, v Indiji in v Egiptu. Takrat so jo uporabljali predvsem kot obliko zdravljenja, na Kitajskem pa se je nato razvila tudi v masažno tehniko, ki predstavlja del kitajske tradicionalne medicine.
Stopala so, tako kot oči, ogledalo duše, ogledalo pretoka naše življenjske energije. S spodbujanjem določenih točk na podplatih, ki pripadajo posameznim organom, odpravljamo energijske blokade in omogočamo, da se energija neovirano pretaka skozi naše telo. Refleksno masažo stopal lahko uporabljamo kot preventivo ali kot terapijo pri določenih kroničnih stanjih. Masaža je primerna za vse, ki čutite, da bi vam tovrstna oblika naravnega zdravljenja lahko pomagala. Za tiste, ki imate težave z glivičnimi obolenji ali imate na nogah odprte rane ali kakšne druge poškodbe, pa masaža stopal žal ni primerna. Lahko pa si privoščite masažo dlani, ki so prav tako polne refleksnih točk, katerih stimulacija bo tudi pripomogla k uravnovešenju pretoka energije. Sicer masaža dlani še zdaleč ni tako popularna kot masaža stopal, pa vendar to ne pomeni, da ne obrodi podobnih sadov. Velja sicer, da so točke na dlaneh manj občutljive, saj roke precej več uporabljamo za vsakodnevna opravila. Zato boste morali, če se boste odločili za masažo dlani, tej posvetiti več časa in energije, da boste dosegli enake rezultate kot pri masaži stopal.
Prednost refleksne masaže pred drugimi oblikami tovrstnih manualnih terapij je v tem, da se lahko v trenutku prelevimo v maserja in si s samomasažo privoščimo nekaj razvajanja. Vse, kar potrebujete, je udoben stol in nekaj miru. Seveda morate za samomasažo poznati vsaj nekaj osnov refleksoterapije. Akupresurne točke so razporejene po stopalu in nartu in vsaka pripada določenemu organu. Notranji organi imajo refleksna področja večinoma na podplatu, kosti, mišice in živci pa na nartu. Stopalo navidezno razdelimo na 5 con, od katerih vsaka vsebuje svoja refleksna področja. Prva cona so prsti, druga cona je blazinica pod prsti, peta cona je peta, drugo in tretjo cono pa dobimo tako, da preostali del stopala razdelimo na polovico. Palec zajema refleksna področja glave, na ostalih štirih prstih pa so refleksna področja oči, ušes in sinusov. Zunanji rob stopala predstavlja zunanji rob telesa, kjer najdemo ramo, pas in boke, notranja stran stopala pa odseva stanje hrbtenice. Na blazinici stopala, pod prsti, v drugi coni torej, najdemo področja pljuč in zgornjega dela hrbta. V osrednjem delu, v tretji coni, se nahajajo točke, s katerimi stimuliramo večino notranjih organov. Če se preselimo še nekoliko nižje, v četrto cono, naletimo na področje tankega in debelega črevesja, peta, torej peta cona, pa predstavlja področje medenice. Na nartu in zgornjem delu prstov pa se nahajajo refleksna področja zob, prsi, reber, trebušne prepone in limfnega sistema. Večina organov se nahaja na istem mestu, tako na levem kot na desnem stopalu, izjema sta le srce in jetra. Srce najdemo le na levem in jetra le na desnem stopalu.
Enako razporeditev točk najdemo na dlaneh, vendar moramo upoštevati, da je osnovni položaj dlani tak, da palec gleda navzven. Pri dlaneh tudi velja, da so precej lažje »dostopne« kot stopala in je zato samomasaža dlani verjetno lažja; vsaj za začetek. Mnogokrat pa se tudi zgodi, da si popolnoma nezavedno masiramo določeno točko na dlani, za katero šele kasneje ugotovimo, da je povezana z organom ali delom telesa, ki nam povzroča preglavice.
Vse naravne oblike zdravljenja delujejo počasi, zato nikar ne pričakujte, da boste po eni masaži popolnoma prerojeni. Svojemu telesu boste morali posvetiti kar nekaj pozornosti. Pri kroničnih težavah je masaža priporočljiva 1- do 2-krat na teden, dokler se stanje ne izboljša, potem pa količino masaž zmanjšajte na 1-krat na 14 dni. Refleksno masažo preventivno uporabljajte 1- do 2-krat na mesec. Seveda pa to ni strogo pravilo, ki bi se ga morali držati. Če vam ustreza, si lahko masažo, sploh če gre za samomasažo, ki je manj natančna in temeljita od tiste, ki jo opravi izkušen refleksoterapevt, privoščite pogosteje. Vsaka samomasaža naj traja 30–45 minut, izvajajte pa jo v miru, da se boste zares osredotočili na zdravljenje. Predvsem pa morate, tako kot pri vsaki obliki naravnega zdravljenja, verjeti v postopek in njegovo učinkovitost.
Lahko se zgodi, da boste po masaži občutili nekaj neprijetnosti, ki so povezane z odpravljanjem energijskih blokad in z odpravljanjem strupov iz telesa. Lahko vam bo slabo, se vam vrtelo, boste utrujeni ali pretirano čustveni. Tudi povečana potreba po uriniranju ni nič nenavadnega. Tovrstno počutje lahko traja cel dan, zato si po masaži namenite dovolj časa za počitek, predvsem pa dovolj pijte, da bo telo lažje izločilo sproščene strupe.
Refleksna masaža pa ni namenjena zgolj odraslim, uporabljate jo lahko že pri dojenčkih. Na ta način boste z otrokom navezali pristen stik in poleg tega še spodbujali njegove naravne obrambne mehanizme. Uporabljajte zelo nežen pritisk in enostavno drsite po celotnem stopalu. Iskanje določenih točk na tako majhnem stopalu nima smisla, zato imejte v mislih, da je celotno stopalo refleksno področje. Masirajte kratek čas, le okoli 5 minut. Otrok se bo najverjetneje hitro umiril, saj njegovo telo še deluje po naravnih zakonih, in že majhna spodbuda dela čudeže. Če pa je otrok še vedno jokav in razdražen, lahko masažo brez skrbi ponovite v naslednji uri.
Če ste torej pripravljeni nekaj časa posvetiti sebi in svojemu zdravju, uvrstite refleksno masažo na dnevni red. Telo vam bo prav gotovo hvaležno.
Maj, 2010