Zdravstvene razmere po svetu niso dobre. Dobro je, da vsak posameznik sam poskrbi za čim bolj okrepljen imunski sistem in se tako kar najbolj zaščiti proti vsem virusom in posledično prehladom, gripami in drugimi boleznimi, ki nas navadno pestijo v zimskem času. Kaj nam v domači lekarni nikakor ne sme manjkati?

Avtorica: Katja Štucin

Poleg osnovnih stvari, ki jih imamo doma za prvo pomoč, kot so raznovrstni povoji, zdravila za lajšanje bolečin, denimo glavobola, oziroma za zniževanje povišane telesne temperature, protibolečinskih zdravil, pa telesnega termometra, kakšnih obližev in zdravil, ki nam jih predpiše izbrani osebni zdravnik in jih jemljemo redno, imamo v domači lekarni tudi konzervirana zelišča oziroma rastline, ki pomagajo prebroditi marsikatero tegobo.

Prav je, da je vsebina domače lekarne nadvse prilagojena za vse naše potrebe in za zdravstvene težave, ki so v našem gospodinjstvu pogostejša. Seveda je to odvisno tako od članov naše družine, ki so v različnih starostnih obdobjih, kot tudi letnega časa. Zima je po navadi tista, ko ljudje v splošnem nekoliko bolj zbolevamo. Ta letni čas namreč prinese nižje temperature, zato se ljudje praviloma več časa zadržujemo v zaprtih prostorih, to pa je tudi vzrok, da hitreje zbolimo za okužbami dihal.

Okužbe se – kot smo lahko žal priča v letošnjem letu – med ljudmi tudi hitreje širijo. V teh bolj mrzlih mesecih se nekoliko poveča možnost za pojav prehladnih obolenj, saj vdihovanje mrzlega zraka in izpostavljenost nizkim temperaturam oslabi imunsko odpornost sluznice dihal. Tako se pozimi mnogi soočamo z okužbami zgornjih dihal, ki se kažejo s kašljanjem, z nosnim izcedkom, s praskanjem ali bolečino v žrelu, z blago povišano telesno temperaturo in s slabim splošnim počutjem.

Med boleznimi so pozimi sicer še posebej nadležne okužbe z virusom gripe ali angina, včasih pride celo do pljučnic. Zdaj že vsi vemo, da si je treba zato pogosto in temeljito umivati roke, zračiti prostore, poskrbeti za pravo medsebojno razdaljo med nami, nikakor pa ne smemo pozabiti niti na čim večjo mero dobre volje. Kot je znano, se velja izogibati škodljivim razvadam, kot so kajenje, uživanje alkohola, prav tako pa se je dobro v največji meri izogniti negativnemu stresu.

Zdravila na zalogi

Včasih nas dajejo takšne tegobe, da ni treba takoj k zdravniku, v lekarno pa tudi ne moremo vedno, zato je dobro, da imamo doma vsaj nekaj zdravil. Škatlica zdravila, ki vsebuje paracetamol, ali škatlica analgetikov za lajšanje bolečin in škatlica antipiretikov za zniževanje povišane telesne temperature že pridejo prav, če so nekje doma, na dosegu oziroma na znanem mestu. Marsikdo ima doma še kakšno zdravilo za odpravljanje prebavnih oziroma želodčnih težav pa tabletke proti alergijam.

Vsekakor je pred zaužitjem katerega koli zdravila treba prebrati priloženi listič, ki ga najdemo v sami škatlici. Tam med drugim podrobno piše, čemu je zdravilo namenjeno, kako ga pravilno uporabljati in kje shranjevati, možne neželene učinke in opozorila ter previdnostne ukrepe, vključno z vplivom na sposobnost upravljanja vozil in strojev. V zadnjem času se sicer priporoča tudi kakšno prehransko dopolnilo za večjo odpornost, ki pa ob zdravem življenjskem slogu ni potrebno. Po novem, ob razširitvi koronavirusa, vsekakor v nobenem gospodinjstvu ne smejo manjkati niti razkužilo in zaščitne maske.

Zaloga zdravil sicer ne sme biti prevelika, saj imajo tudi zdravila rok trajanja in jih je po preteku tega treba varno zavreči. Vsake toliko časa je treba domačo lekarno temeljito pregledati in neuporabna zdravila prinesti v najbližjo lekarno, kjer bodo poskrbeli za strokovno uničenje. Zdravila je treba vedno shranjevati po predpisanih navodilih, običajno na suhem mestu, do temperature 25 °C, nedosegljivo otrokom. V lekarni nas strokovno osebje vedno opozori, če je treba zdravilo shranjevati v hladilniku.

Zdravilne rož’ce

Kdo med nami ne pozna tete Pehte? Tiste malo strašljive gospe, ki pa je rada povedala, da zoper vsako bolezen rož’ca raste in s peharjem nabirala zdravila na osamljenih, neobljudenih travnikih. Mnogi med nami pa poznamo tudi Zlatka Zajca oziroma Zlatka zakladka, kot so ga poimenovali v televizijski oddaji, ki prav tako pozna čudežne učinke marsikaterega daru narave. Po njegovem v domači lekarni nikakor ne sme manjkati krrt z dvema r-jema oziroma kopriva, regrat, rman in trpotec za lajšanje osnovnih prehladnih bolezni.

»To so štiri rastline, ki se jih lahko zapomni vsak cepec,« mi je dejal nekoč in zatrdil, da se s temi zakladi da preživeti zimo in ohraniti dobro zdravje. Marsikdo sam doma naredi sirup iz smrekovih vršičkov, na enak način s sladkorjem pa lahko izdelamo sirup tudi iz ozkolistnega trpotca ki je zelo dober za zdravljenje vnetij dihalnih poti, pomirja in blagodejno vpliva na grlo.

Seveda mora kot rečeno preventivno vsak človek poskrbeti za čim več sprostitve, dobršno mero krepčilnega spanca, za dovolj gibanja na svežem zraku, pri čemer moramo vremenskim spremembam prilagoditi svoja oblačila, obutev in čas gibanja na prostem, prav tako pa ne sme umanjkati raznovrstna zdrava prehrana, ki vsebuje dovolj vlaknin, vitaminov in mineralov, tudi dovolj beljakovin in zelo malo maščob oziroma ravno prav zdravih maščob, ki jih najdemo v oreščkih. Tudi te lahko naberemo in posušimo ter konzerviramo sami.

V domači zeliščno-zelenjavni lekarni pozimi ne sme manjkati

Zeliščar Aleš Bandur priporoča, da imamo doma zelo uporaben in zdravilen šipek, ki poživlja presnovo, dviga telesno odpornost, je milo odvajalno sredstvo, pospešuje odvajanje seča, čisti ledvice; če z njim umivamo rane, se te hitreje celijo, cvete lahko uporabljamo za marmelado, liste za čaj, navidezne plodove uporabimo za izdelavo soka, marmelade, čaja, sirupa, naredimo lahko šipkovo vino, liker in čežano. Šipek med drugim pomaga pri prehladih, mlahavosti, bledici in je krepčilo pri oslabelem organizmu.

Doma je po besedah Aleša Bandurja dobro imeti tudi ameriški slamnik oziroma škrlatno rudbekijo. Lahko ga uporabljamo kot čaj, sirup, mazilo ali tinkturo. Povečuje obrambno moč proti bakterijam, proti gripi, pomaga proti vnetju ustne votline in grla, prežene prehladna obolenja, pospešuje prebavo, zdravi kožne bolezni, še zlasti luskavico, celi rane, pomaga pri opeklinah, odrgninah, podplutbah, pri pikih žuželk, krčnih žilah, srbečici, suhi in razpokani koži, srbečici in osipih.

Med drugim pa velja za zimo prihraniti tudi kakšno bučo ali vsaj dele nje, saj lahko iz njih pripravljamo hranilne in zdravilne juhe, prikuhe, pire, iz njih delamo kompot, zavitek … Pomagajo pri črevesnih zajedavcih, odpravljajo gliste in trakuljo, pomagajo pri ledvičnih boleznih, pri povečani prostati, pri vnetju ledvic in mehurja, vodenici, zlati žili, zaprtju, vnetju črevesja, opeklinah, sladkorni bolezni, prostatisu, celijo ture, pomagajo pa tudi pri vnetju krčnih žil in ne nazadnje zmanjšujejo telesno težo, kar največkrat zanima predvsem ženske. Za moške pa je priporočljivo grizljanje semen čez ves dan. Tako namreč tudi lahko zaviramo rast prostate ali uživamo trikrat na dan po eno čajno žličko hladno stiskanega bučnega olja.

Sicer je še ogromno zelišč, zelenjave in sadja, ki so zdravi in jih lahko konzerviramo in uživamo skozi vse leto, informacije o tem pa velja poiskati v preverjenih virih.

Med in medeni izdelki

Naše babice imajo v shrambi vedno vsaj kakšnega od čebeljih pridelkov, saj vedno rade izpostavijo, kako koristni in zdravi so in da pomagajo pregnati marsikatero tegobo, med drugim pomaga pri pljučnih, želodčnih in črevesnih boleznih. Med naj bi bil edino sladilo, ki ga velja uporabljati, saj je odlično hranilo, krepčilo, pomirjevalo in deluje protivnetno. Velja rek, da žlica medu na dan odžene zdravnika stran. Pozimi nam lahko med pomaga pri pomirjanju kašlja in lajšanju izkašljevanja. Deluje proti vnetju sluznice v ustni in nosni votlini. Sladkana tekočina tudi spodbudi nastajanje sline, ki pomaga zdraviti suho in vzdraženo grlo.

Sicer se lahko uporablja tudi za celjenje ran, odrgnin in opeklin. Med namreč uničuje bakterije in preprečuje njihovo razmnoževanje, zato do neke mere predstavlja obrambo pred okužbami. Že nekoč so med uporabljali kot mazilo za rane, zlasti ženske pa kot sredstvo za bolj prožno in voljno kožo.

Še kako koristni pa so tudi propolis in ne nazadnje matični mleček ter cvetni prah. V reviji ABC zdravja smo že pisali, da naj bi uživanje slednjega vplivalo na izboljšanje stanja pri slabokrvnosti, arteriosklerozi, osteoporozi in celo proti alergijam. Matični mleček med drugim izboljša splošno počutje in delovanje možganov, poveča tek, poživi in krmili delovanje žlez, lajša starostne težave ter bolezni. Ob tem pa se je njegova uporabnost pokazala tudi pri naravnih kozmetičnih sredstvih, ki naj bi zavirala staranje kože. Uporabnost propolisa pa je denimo zelo široka v apiterapiji.

Prvi znaki – boleče grlo

Eden razmeroma pogostih znakov padca odpornosti, še zlasti v sodobnem stresnem načinu življenja, ko nam vsem primanjkuje spanja in vitaminov, je boleče grlo. Najbrž je malo tistih, ki ne bi poznali nadležnega praskanja v žrelu in nato bolečega požiranja. Pogosto so to prvi znaki prehlada. Bolečine lahko spremlja občutek suhe sluznice v žrelu, kihanje, sčasoma povečano izločanje sluzi, izcedek iz nosu, na koncu pa kašelj, ki lahko ostane prisoten še kar nekaj časa. Takšna je običajno slika virusne okužbe oz. prehlada, medtem ko se pri bakterijski okužbi ostra bolečina v žrelu pojavi nenadoma, spremljajo pa jo ponavadi tudi povišana telesna temperatura, glavobol in otekle bezgavke.

ABC

A Zaloga zdravil sicer v domači lekarni ne sme biti prevelika, po preteku roka trajanja jih je treba varno zavreči.

B Doma velja imeti koprivo, regrat, rman in trpotec za lajšanje osnovnih prehladnih bolezni.

C Med in ostali medeni izdelki lajšajo prenekatero težavo.