Masaža najverjetneje obstaja toliko časa kot človeštvo. Najstarejše dokaze o obstoju masaže so našli na Kitajskem in segajo v obdobje 2.697–2598 pr. n. štetjem, ko je vladal cesar Huang Ti (rumeni car). Kitajska je znana kot dežela masaže. Na načelu ravnovesja življenjske energije »Qi« sloni kitajska medicina, je pa zavedanje pomena ravnovesja življenjske energije »Qi« podlaga tudi za najrazličnejša gibanja, npr. meditativno gibanje »Qi Gong«, ki so ga prvi izvajali kitajski taoistični menihi ter druge oblike.

Kitajski način masaže je doživel veliko različic in je bil osnova za ostale vrste masaž, ki jih poznamo. Tako so npr. Japonci to masažo nadgradili z različnimi kombinacijami pritiskanja s prsti, ena njihovih najbolj znanih je masaža shiatsu (pritisk s prsti). Zelo znana oblika medicine, ki združuje preproste masažne tehnike in terapije z različnimi zelišči za različne bolezni je tudi ajurveda (umetnost življenja), ki se je razvila v Indiji in je ena izmed zelo razširjenih masaž.

Masažo s toploto in z zelišči so uporabljala tudi indijanska plemena (Čeroki in Navajo), in sicer za sproščanje bojevnikov pred borbo in lajšanje porodnih bolečin žensk. Masažo so poznali tudi Rimljani in Grki, ki so jo znali učinkovito uporabljati v vsakdanjem življenju v najrazličnejše namene: pred in po izvajanju športov, med okrevanjem, po kopanju, za odpravljanje prebavnih motenj, zdravljenje astme, sterilnosti in psihičnih težav ter kot lepotilno sredstvo (predvsem ženske). In pa oče medicine Hipokrat, ki je z masažo z zeliščnimi olji odpravil in omilil marsikatero bolezensko stanje.  

Avtor: Damijana Škrlj

 

Splošno o masaži

Masaža temelji na izmenjavi dotika med dlanmi in telesom in čeprav se pri njej dotikamo telesa zgolj površinsko, dobra masaža prodre tudi v mišice in kosti in ne zgolj v kožo. Masaža spada med najstarejše in najpreprostejše načine zdravljenja, saj odpravlja napetost, sprošča boleče mišice, preganja nespečnost in povzroča ugodje. V sodobnem času je pretežno namenjena preventivi in odpravljanju stresa ter kot dopolnilna terapija k obstoječi, zdravstveni terapiji, ko je njen namen predvsem odpravljanje bolečine. Pri masaži se največkrat uporabljajo prsti in dlani ter podlaket in komolec. S prsti in dlanmi obeh rok se izvajajo masažni prijemi, kot so glajenje, pritiskanje, gnetenje in udarjanje.

V grobem posamezni masažni elementi delujejo na telo takole:

Z glajenjem se na površino kože nanaša masažno olje, sicer pa se s to tehniko pospešuje krvni obtok, sprošča mišice in pomirja živce. Gnetenje se uporablja zlasti za večje mišične skupine. Učinkovito razteza ter sprošča napete mišice, pospešuje cirkulacijo krvi in zboljšuje krvni obtok ter pospeši izločanje toksinov iz telesa. S pritiskanjem se doseže popuščanje napetosti v mišicah, predvsem na ramenih in ob hrbtenici. Poživljajočo tehniko udarjanja pa se uporablja predvsem na mišičastih predelih. Skozi zgodovino se je poleg omenjenih osnovnih masažnih tehnik razvila še vrsta drugih, zahtevnejših prijemov, ki jih izkušeni mojstri masaže tudi obvladajo. Za vse oblike in tehnike masaže velja, da morajo gibi vedno potekati v smeri proti srcu. Jakost masaže se prilagaja delu telesa, ki se ga masira, tako se gibi na obrazu, dlaneh in podplatih nežno izvajajo, medtem ko so na hrbtnem delu izvajajo močnejši gibi. Masaža prinaša številne koristi, marsikdaj pa jo izvajamo tudi nezavedno, kot npr. glajenje čela v primeru glavobola, božanje jokajočega ali žalostnega otroka, stisk roke ob žalosti in še v mnogih drugih primerih.

 

Klasična masaža telesa

Na telo zelo ugodno vpliva, saj izboljša tok krvi in limfe, zelo ugodno vpliva na živčevje ter na presnovo ter izločanju odvečne vode iz telesa. Dobrodejen učinek te masaže je viden tudi na koži, saj se zmanjšajo različne zatrdline, vozlaste spremembe, pa tudi brazgotine, zaradi »trenja« se odstranijo površinske roževinaste, odmrle luske, izločki znojnih in lojnih žlez.

Klasična masaža dobrodejno vpliva na splošno psihofizično počutje, izboljša krvno sliko, zniža utrip, krvni tlak, krvni sladkor, odpravlja stres in napetost mišic, katerim povrne moč in s tem pomaga tudi k večji gibljivosti sklepov. Zaradi večje cirkulacije krvi so celice bolj prehranjene in »predihane«, saj masaža poskrbi tudi za izmenjavo kisika v njih. Klasična masaža je pomirjujoča in sproščujoča ter protibolečinska, saj zmanjšuje vrtoglavice, glavobole, bolečine v križu, v hrbtu, v sklepih. Prekrvavljenost se po masaži lahko poveča tudi do osemkrat, pomembno pa je, da masaža omehča in raztegne posamezna mišična vlakna ter odstrani mišične zatrdline, ki nastanejo zaradi motenj v lokalni presnovi, in predolgega mišičnega napora.

Klasična švedska masaža

V Evropi je vrsto masaže, ki je danes znana pod imenom švedska masaža, populariziral Šved Peter Henrik Ling (1776–1839), ki je dal poudarek predvsem na medicinskem razgibavanju, pritiskanju, gimnastičnih gibih, trenju, vibracijah, udarjanju in kroženju. Sicer pa se klasično švedsko masažo izvaja s tehnikami glajenja in gnetenja kože, pri čemer se vanjo vtira naravna olja (nekateri pri tem uporabljajo tudi dodatek eteričnih olj, kar pa je že podlaga aromaterapije). S to masažo se vpliva na izboljšanje splošnega počutja, na kožo, podkožje, sproščanje napetosti v mišicah in sklepih. Je priporočljiva pred in po športnih aktivnostih, nekateri pa jo imenujejo tudi športna masaža. To vrsto masaže poleg fizioterapevtov izvajajo tudi maserji in kozmetiki, vendar pa je le fizioterapevt dovolj strokovno usposobljen (klasična švedska masaža je del uradnega šolanja fizioterapevtov na Visoki šoli za zdravstvo), da v primeru večjih težav (napetost v mišicah, poškodbe, morebitna druga bolezenska znanja) na podlagi zdravnikovega napotila izvaja ustrezno terapijo.

 

Anticelulitna masaža

Ta masaža je glede tehnike podobna klasični švedski masaži. Največjo pozornost daje spodnjemu, običajno najbolj problematičnemu delu telesa in ne celemu, kot je to značilno za klasično švedsko masažo. Posebno pozornost namenja stresu, ki je poleg nepravilne prehrane, premalo telesne vadbe, nepravilne nege ravno tako eden od vzrokov za nastanek celulita. Ravno stres je tudi podlaga za kombinirano in učinkovito anticelulitno masažo, saj sta v njej združeni dve, in sicer masaže tistih točk na stopalih, preko katerih lahko dosežemo globoko sproščanje, ter masaže problematičnega dela telesa. Glede na večplasten vzrok za nastanek te lepotne nadloge je treba poleg masaže spremeniti tudi prehranjevalne navade, izbrati primerno gibanje, pravilno nego telesa idr.

 

Refleksno-conska masaža stopal in dlani

Je vrsta terapije, ki se je razvila iz starega ljudskega znanja o povezovanju refleksnih con na stopalih oz. dlaneh z ustreznimi organi oz. organskimi sistemi v telesu (podobni mikrosistemi se nahajajo tudi na glavi in na ušesih). Že davno so ugotovili, da je stopalo (dlan) pomanjšana »kopija« našega telesa. Tako ima vsak organ, mišica, celo okostje, krvni, limfni in živčni sistem ter drugi deli našega telesa svojo refleksno cono na stopalu oziroma na dlani. Z dotikom palca na točno določeno refleksno cono na stopalu (dlani) sproščamo energetske pretoke v našem telesu in tako pomagamo izboljšati kroženje vseh tokov v našem organizem, s čimer blažimo bolečine, odpravljamo stres, napetost, izboljšamo prekrvavljenost celic in organov, izboljša se odpornost, koncentracija, odpravijo se energetske blokade tako na telesnem kot tudi čustvenem področju. Z njeno pomočjo se lajša migrene, glavobole, pomirita pa se tudi agresija in hiperaktivnost, vse skupaj pa posledično izboljša tudi spanec. Skozi vsako od teh con torej lahko refleksoterapevt vpliva tako na telo kot tudi na psiho pacienta. Bodimo pozorni na bolečine na podplatih, saj se motnje v delovanju organov kažejo tudi v obliki bradavic, trde kože, ekcemov, glivic, kurjih očes in drugih nepravilnosti ter kot bolečina ob masaži refleksnih točk con.

Izkušen refleksoterapevt ob prvem obisku najprej pregleda stopala ter na podlagi pregleda in pogovora s pacientom ugotovi, kakšne vrste je bolečina in njena intenzivnost na stopalu oziroma dlani. Pogosto se ob nadaljnjih obiskih refleksoterapevta stanje na začetku terapije »poslabša«, kar pa je zgolj odraz pričetka zdravljenja in odvajanja strupov iz telesa. Število terapij je odvisno od človekove telesne reakcije, večinoma pa je potrebno več časa, da se težava, še posebej, če je ta kronične narave, odpravi. Predvsem na začetku terapije je pogostost masaž 1- do 3-krat tedensko, kasneje, ko se stanje bistveno popravi, pa preventivno enkrat do dvakrat mesečno.

 

Kdaj se ne sme izvajati refleksno-conske terapije?

Nekatere vrste zdravstvenih težav zahtevajo večjo previdnost in dosledno upoštevanje zdravnikove terapije. Refleksno-conske terapija ne smemo izvajati pri gangreni, glivičnih obolenjih, vročinskih in infekcijskih boleznih, artritisu v vnetni fazi, odprtih ranah na stopalu, v obdobju rekonvalescence po operaciji (kemoterapiji), priporočljiva tudi ni pri raku dojke in limfnem raku, akutnih depresivnih stanjih, akutnih psihiatričnih obolenjih, ob boleči in močni menstruaciji, sladkorni tipa I, zgodnji ter rizični nosečnosti, ob globoki venski trombozi, pri boleznih, pri katerih je potrebna operacija ter akutnih vnetjih v venskem limfnem sistemu. Omejitev pa velja tudi za refleksoterapevta, ki jo sme izvajati le umirjen in popolnoma zdrav. Kadar se odločamo za refleksno-consko terapijo, moramo izbranemu refleksoterapevtu zaupati in mu opisati vse težave, ki jih imamo z zdravjem. Na podlagi naše informacije in pregleda se bo odločili, kakšna oblika terapije je za nas najprimernejša.

 

Masaža glave

Je kot nalašč za ljudi s stresnim delom, tiste, ki veliko časa presedijo pred računalnikom, so kronično utrujeni, imajo težave z očmi, slabo spijo, imajo slabo koncentracijo, veliko časa preživijo v slabo zračenih in pretežno zaprtih prostorih. Dobra stran masaže glave je boljša prekrvavitev lasišča, s tem pa tudi krepitev las in spodbujanje njihove rasti. Masaža mišic na glavi lajša tenzijske glavobole, saj sprošča glavne mišice. Masaža s pritiskom na točke okrog oči sprošča napetost v očeh, izboljšuje vid, širi vidno polje, spodbuja prekrvavitev, pripomore pa tudi k zmanjšanju podočnjakov.

Masaža glave ni primerna, če ste bili pred kratkim operirani, imate sveže poškodbe, ste utrpeli pretres možganov ali pa ste sredi zdravljenja, ki zahteva večjo količino zdravil.

 

Terapevtska masaža hrbtenice (TMH)

S to masažno tehniko lajšamo predvsem hude kronične bolečine hrbta in odpravljamo manjše težave, povezane s hrbtenico. Je uspešna terapija, s katero preprečimo poslabšanje stanja pri zelo hudih deformacijah hrbta, povečamo prekrvavitev mišic, ki potekajo vzdolž hrbtenice in se priraščajo na vretenca in lopatice. S pritiskanjem in z masažo teh mišic pospešimo odvajanje strupov in odpravimo mišične zatrdline (vozle). Zaradi izboljšane prekrvavljenosti so medvretenčni diski bolj prehranjeni, celotna hrbtenica se ogreje in raztegne, poveča pa se tudi gibljivost ramenskega obroča. Nekatere vrste glavobolov lahko izvirajo tudi iz zategnjenih vratnih mišic, ki jih s to vrsto masaže uspešno sprostimo.

Sicer pa je ta vrsta masaže nadvse primerna pri lažjih in težjih poškodbah, uporablja se jo tudi pri starih poškodbah hrbtenice, pri posedanju vretenc, ob herniji diska, pri degenerativnih stanjih, lumbagu, išiasu idr. Pri kroničnem išiasu se s to masažo lahko odpravi kar do 60 % bolečin, lažje težave pa ob nekajkratni ponovitvi masaže tudi popolnoma izginejo.

TMH je odsvetovana pri močni osteoporozi oz. svežih poškodbah.

 

Športna masaža

Ime športna masaža označuje izvajanje različnih masažnih tehnike pred, med in po športni aktivnosti. Lahko rečemo, da je njen cilj predvsem pripraviti športnika na čim boljšo izvedbo njegovega športa, saj je glavni namen športne masaže, da pomaga vzdrževati boljšo telesno pripravljenost, zmanjša možnost nastanka poškodb ter lahko izboljša športnikovo vzdržljivost. Masaža pred športno aktivnostjo pomaga pri ogrevanju telesa in povečanju raztegljivosti, pospeši krvni obtok, sprosti mišice in zmanjša mišično napetost ter športnika tudi psihično sprosti ter sproži občutek psihološke pripravljenosti. Masaža med športno aktivnostjo odpravlja manjše težave, po obremenitvi pa je koristna zlasti kot del ohlajevanja, zmanjšuje otekanje po pojavu mikropoškodb (lahko nastanejo pri težjih športnih aktivnostih), sprosti utrujene in zategle mišice ter pomaga vzdrževati raztegljivost mišic. Masaža po športni aktivnosti pospešuje krvni pretok, znižuje pojavnost krčev in nastanek mlečne kisline v mišicah. Z masažo lahko tudi uspešno pomagamo pri odpravljanju predvsem določenih poškodb mehkih tkiv, se pa mora oseba v primeru poškodb o uporabi masaže posvetovati s fizioterapevtom in/ali z zdravnikom, saj se lahko predvsem poškodbe, ki zahtevajo mirovanje in nadzor strokovnjakov, z masažo poslabšajo. 

 

Športna masaža ugodno vpliva pri naslednjih poškodbah in stanjih: mišični okorelosti in napetosti, nategu mišice, vnetju kit, brazgotinjenju mehkih tkiv, odloženi mišični bolečini, akutnih in kroničnih oteklinah ter pri ponovitvenih nategih mišic.

Kljub dobrim stranem športne masaže se je treba zavedati, da niti ta niti katera druga ne more nadomestiti zdravstvene oskrbe.

 

 

Julij – avgust, 2010