Iščite po prispevkih
Avtor: Katja Mohorič
Homeopatija je celostna oblika dopolnilne, alternativne ali naravne medicine, katere namen je zdraviti človeka kot celoto in ne le njegovih telesnih simptomov. V homeopatiji zato iščemo centralni problem, iz katerega mogoče izvirajo vsi ostali simptomi, zdravljenje pa je podobno kot pri klasični medicini: če koga boli glava, ravno tako dobi zdravilo.
Razlika pa je v samem zdravilu. Homeopatska zdravila so zelo razredčena, tako da bolniki ne trpijo zaradi neprijetnih stranskih učinkov, po drugi strani pa so v postopku tresenja oz. potenciranja aktivirane vse zdravilne snovi.
Homeopatska načela izvirajo iz zdravstvenih metod starih Grkov in Rimljanov, utemeljitelj pa je dunajski zdravnik Samuel Hahnemann (1755 – 1843).
V zadnjih dvesto letih se je homeopatija zelo razvila in postala priznana skoraj povsod po svetu, tudi v zahodni Evropi. Kjer je uzakonjena, se homeopati nahajajo v zdravstvenih domovih in sodelujejo s specialisti, pacient pa lahko sam izbere, h komu bo šel na pregled. Homeopatija je zelo razvita v Nemčiji in v Franciji, kjer je Hahnemann preživel zadnja leta svojega življenja. Poleg klasične šole, ki bazira na zdravljenju z enim zdravilom, se je razvila še francoska, ki zagovarja uporabo večih vrst zdravil.
Pri nas je kljub temu, da homeopatija uradno še ni priznana ter da je postopek priznanja in uzakonitve, ki ga urejata Gospodarska zbornica in Ministrstvo za zdravje, še v pripravi, zastopana predvsem klasična šola. Homeopatske ordinacije obstajajo že kakšnih dvajset let, homeopatska zdravila pa prodajajo tudi v lekarnah. Ko bo homeopatija priznana, bodo z njo lahko zdravili le zdravniki, veterinarji ali farmacevti s končano homeopatsko šolo. V Sloveniji pa je veliko ljudi, ki so si pridobili poklic homeopata in imajo znanje klasične medicine, vendar ga zaradi novega zakona ne bodo mogli opravljati, razen če ne bodo opravili še visokošolskega študija medicine.
Homeopat postavi diagnozo na podlagi pogovora s pacientom. Skozi razlago pacienta poizkuša ugotoviti, od kod izvira njegov glavni problem in ostali, ki so lahko z njim povezani. Zdravilo izbere tako, da zaobjame vse potrebne nivoje, delovati pa mora tudi na vse simptome. Zdravilo deluje po principu podobnosti (»SIMILIA SIMILIBUS CURENTUR« tj. «PODOBNO NAJ SE ZDRAVI S PODOBNIM.«). Po tem principu naj bi snovi, ki sicer v zdravem telesu lahko sprožijo določena bolezenska znamenja, pozdravile bolnega človeka s podobnimi simptomi. Tako bi volčjo češnjo (Atropa belladonna) npr. uporabili za zdravljenje škrlatinke, saj so simptomi zastrupitve s to rastlino zelo podobni tistim, ki se pojavijo pri omenjeni bolezni. Zdravljenje je naravno in brez stranskih učinkov, zdravi se celotno telo in ne samo oboleli del.
Homeopat najprej opravi homeopatski pogovor ali svetovanje. V tem pogovoru pacient pove vse o svojih težavah, homeopat pa s spraševanjem dobi potrebne informacije. V temeljitem pogovoru pogleda, kakšno otroštvo je imel, kakšne bolezni je prebolel in ali je imel kakšne večje probleme, kakšna cepiva je prejel, ali so imeli starši kakšne travme, strahove in podobno. Nato se pogovor preusmeri na trenutno stanje, na glavni problem. Homeopat ga obdela temeljito, prav tako tudi simptome.
Če ima nekdo na primer težave z želodcem, ga vprašamo, kdaj ga boli, kakšna hrana ga moti, kaj mu olajša bolečine (vendar ne tablete), ali je toplo ali hladno hrano, ali čuti pritisk, kaj mu poslabša težavo, kako spi in podobno.
To so pomembne informacije, saj je vsak človek nekaj posebnega. Zato ima homeopatija individualen pristop. Od vseh nivojev pa je zelo pomemben mentalni nivo: kakšne strahove in čustvene travme ima nekdo, ali je doživel v družini smrt, bolezni, izgube. Vse te informacije razkrivajo homeopatu, kako se človek obnaša – ali govori in joka, ali zadržuje stvari v sebi. Skratka, na pregledu je pacient celovita osebnost. Šele nato homeopat izbere primerno zdravilo, ki deluje na vse simptome.
Homeopatska zdravila so pripravljena iz različnih virov: mineralnega, kemijskega in rastlinskega. Včasih so jih delali tudi iz tkiv obolelih organov. Za zdravilo je pomembno, da je snov nemerljiva.
Gre za kapljico tinkture, ki je narejena iz potrebnih zelišč in razredčena v vodi, nato pa se opravi postopek tresenja in potenciranja. Lahko bi rekli, da je zdravilo na nek način informirano. V primerjavi s klasično medicino, kjer gredo zdravila v kri in nato po receptorjih do vseh celic v telesu, se homeopatsko zdravilo da na ali pod jezik, da se raztopi, absorbira in v ustih razprši po telesu, spodbudi našo vitalno energijo oz. naš vitalni imunski sistem, da začne delovati. Tako se aktivira proces samozdravljenja oz. samoregulacije, ki zaradi različnih toksinov, blokad in drugih obremenitev ni mogel delovati. Pri homeopatskem zdravilu je velika uganka to, da zdravilne snovi ne moremo najti, ker je tako razredčena. Znanstveniki zato ne morejo ugotoviti, kaj pravzaprav deluje.
Mogoče je od vseh oblik alternativnih zdravljenj homeopatija najbližje klasični medicini, ker se zdravi v obliki zdravil, samo da ta nimajo stranskih učinkov, delujejo na celoten organizem in ne na posamezne organe oz. simptome. Niti ne vsebujejo takšnih snovi. Homeopatska zdravila tudi ne zdravijo bolezni direktno, ampak telesu vračajo podrto energetsko in duhovno ravnovesje in s tem spodbujajo organizem, da se pozdravi sam. Navidezno poslabšanje je samo znak, da je zdravilo začelo delovati in spodbudilo blokado. Kaže se kot simptomi, ki sicer spremljajo določeno bolezen, vendar trajajo le kakšno uro ali dan. Lahko se pojavijo tudi čustva. Če so stanja akutna, na primer prehladi in vnetja, se človek pozdravi hitro, odvisno od telesne starosti ali bolezni. Prav tako se hitro pozdravijo psihosomatska stanja, funkcionalne motnje, alergije, kožne spremembe, okvare na organu ali sistemu. Pri kroničnih boleznih poteka zdravljenje dalj časa. Uspeh je odvisen od pravilno izbranega zdravila, od vsakega posameznika in njegovega načina življenja – ali telesu pomaga s prehrano, telovadbo in umirjanjem ali ne.
S homeopatijo se lahko ozdravijo skoraj vse bolezni, razen težkih kroničnih, ki se s homeopatijo le olajšajo. Predvsem je potrebno za vsako bolezen ali težavo izbrati pravi sistem zdravljenja ali celo več sistemov, saj nobeden ni stoodstoten.
Seznam bolezni, katere lahko zdravimo s homeopatijo, je dolg: glavoboli, vnetja oči in srednjega ušesa, alergije, akutni prehladi, sinusi, zoboboli, vnetja žrela, mandljev, obolenja ščitnice, kašelj, vnetje pljuč, astma, obolenje srca, aritmija, angina pektoris, degenerativni problemi, prebava, bolečine v želodcu, bruhanje, krči v trebuhu, obolenje jeter, hemoroidi, genitalni sistem, sitem urinalnega trakta, ledvice, prostata, različne krvavitve, menstrualne težave, periferni organi, artritis, problemi s hrbtenico, bolečine v hrbtu, išias, različne travme, poškodbe, kožne bolezni, luskavice, suha koža, herpes, klinične infekcije, akne, bradavice, ter sistemske motnje, kot so gripa, multipla skleroza, vročičnost, …
Po mojih izkušnjah se zelo uspešno pozdravijo tudi prehladi pri otrocih, krči pri novorojenčkih, ko rastejo zobe, različne alergije, astma, kožne težave, različna psihosomatska stanja, stres, strahovi, čustvene travme in podobno. V zadnjem času so ljudje glede vsega bolj osveščeni in iščejo naravne metode zdravljenja. Veliko jih je ohranilo stik z naravo in so zato odprti za naravne načine zdravljenja, naravno prehrano in podobno. Po mojih podatkih kar 70 % ljudi, ki išče pomoč homeopata, noče več jemati zdravil. K nam pridejo najpogosteje zaradi bolečin v hrbtenici, omotic, vrtoglavic, bolečin gibalnega sistem, revme, migren, glavobolov, prehladov, menopavzalnih težav, menstrualnih bolečin, krvavitev, alergij, vnetij, izpuščajev na koži in ko ne pomaga nič drugega.
Človek lahko jemlje klasična zdravila in si z njimi zdravi različne bolezni, vendar lahko istočasno jemlje tudi homeopatska zdravila. Izjema so primeri, ko nekdo jemlje močna zdravila, kot so antibiotiki, analgetiki, antidepresivi in kortikosteroidi. Tedaj ni potrebno da uživa še homeopatska. Ko jih neha jemati, lahko nadaljuje s homeopatskimi, saj so ponavadi še vedno kakšni bolečinski simptomi. V takem primeru je homeopatija dobra dopolnilna metoda zdravljenja. Zelo uspešna je tudi pri razstrupljevanju organizma pri ljudeh, ki jemljejo zdravila že več let. Če se človek zdravi z uradno medicino ali kako drugače, to pri zdravljenju upoštevamo in ga prilagodimo.