Akupunktura je starodavna metoda zdravljenja, ki se je ohranjala skozi tisočletja zaradi svoje učinkovite pomoči človeku pri lajšanju njegovih zdravstvenih težav, tako telesnih kot tudi duševnih. Metoda je razširjena po celem svetu in ne zgolj na Kitajskem, od koder izvira. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 1979 sprejela akupunkturo kot sodobno in učinkovito obliko zdravljenja številnih bolezni.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

Metoda akupunkture temelji na ugotovitvi, da je osnova življenja življenjska energija, imenovana bioenergija. Na Kitajskem ji pravijo »či« in v Indiji »prana«. Izhajajoč iz te misli, je pogoj za zdravje nemoten pretok življenjske energije skozi telo. V telesu se življenjska energija pretaka po virtualnih kanalih, imenovanih meridiani, preko katerih doseže sleherni organ oz. sleherno celico našega telesa. Meridiani so med seboj povezani, kar omogoča povezanost vseh organov in vseh delov telesa. Na določenih mestih se ti kanali nahajajo tik pod kožo in to so tako imenovane akupunkturne točke.

Človek zboli, kadar je pretok energije moten in kadar je energije preveč ali premalo v določenem delu telesa. Nemoten pretok energije je tudi predpogoj za ravnovesje dveh polaritet – jina in janga (pozitivnega in negativnega, pasivnega in aktivnega, hladnega in toplega, svetlega in temnega), v našem telesu, ravnovesje jina in janga pa je osnova dobrega počutja in zdravja. »Akupunktura predstavlja holistično obravnavo bolnika, saj z draženjem akupunkturnih točk sprostimo pretok energije, telo energetsko uravnovesimo, meridiane in organe energetsko »napolnimo« ali »izpraznimo« in s tem posežemo v vzroke bolezni. Bolezenske znake omilimo ali odpravimo,« razloži prim. Katja Stražiščar, dr. med., specialistka šolske medicine, ki je osnove znanja o akupunkturi pridobila s študijem v Ljubljani, nadgradila pa z izobraževanjem na Kitajskem in v Rusiji ter na strokovnih srečanjih doma in v tujini.

Zdravljenje z akupunkturo

»Zdravljenje poteka tako, da vzdražimo akupunkturne točke. To se izvede z zabadanjem igle, draženjem z električnim stimulatorjem ali laserjem. Od načina vboda in obračanja igle, frekvence in jakosti toka je odvisno, ali energijo dodajamo ali odvzemamo, pospešujemo ali zmanjšujemo pretok. Igle so zelo tanke, praviloma za enkratno uporabo, da se izključi možnost prenosa okužbe. Terapija je praviloma neboleča in nima neželenih stranskih učinkov,« še pove Stražiščarjeva.

Nad katere težave z akupunkturo?

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je odobrila seznam okrog 200 bolezenskih stanj, za katera priporoča uporabo akupunkture kot učinkovite metode zdravljenja. To so predvsem različni bolečinski sindromi, glavoboli z migreno, bolečine v križu in drugih delih hrbtenice, bolečine v sklepih in mišicah, nekatere oblike revmatizma, stanja po poškodbah, tako akutna kot tudi kronična, lajšanje težav, ki spremljajo menopavzo in andropavzo, kot so nespečnost, prekomerno znojenje, navali vročine, občutek tesnobe, … Na seznamu so tudi alergične bolezni (seneni nahod, astma, kožne spremembe, …), prebavne motnje (bruhanje, spahovanje, zaprtje, …) in nevrološka obolenja (pareza obraznega živca, nevralgija trigeminusa, interkostalna nevralgija, stanja po možganski kapi, …). V zadnjem času opisujejo uspešno lajšanje težav, povezanih s kronično utrujenostjo, akupunktura pa se uporablja tudi kot pomoč pri hujšanju in odvajanju od kajenja.

Akupunktura v Sloveniji

Metoda akupunkture je razširjena po celem svetu in ne zgolj na Kitajskem, od koder izvira. Že tisočletja ima svoje pomembno mesto v Indiji, Koreji in drugih azijskih državah. V Evropo je prišla pozno, šele v 17. stoletju in si počasi pridobivala svoje mesto, za razliko od ZDA, kjer se je uveljavila veliko hitreje. Danes se v Franciji, Nemčiji, Italiji, skandinavskih deželah, Rusiji in drugje uvršča ob bok uradni medicini kot njeno dopolnilo ali kot samostojna oblika zdravljenja.

»V Sloveniji si počasi utira svojo pot. Strokovna medicinska javnost je še nekoliko zadržana, bolniki pa še niso dovolj obveščeni o možnostih zdravljenja z akupunkturo. Ob tem moram poudariti, da akupunktura ni vsemogočna metoda zdravljenja in da ne more nadomestiti metod, načinov in pristopov šolske medicine. Se pa z njo lepo dopolnjuje, jo včasih nadomesti, vsekakor pa človeku pomaga odgovoriti na vprašanje, kako naj najde skladnost s samim seboj in z okoljem, kako naj živi, kako naj v sebi sprosti svoje potenciale (energije) in s tem pomaga samemu sebi,« pove o uveljavljanju te metode zdravljenja v Sloveniji Stražiščarjeva.

Akupunkturo izvajajo samo zdravniki in Stražiščarjeva se z njo ukvarja že deset let, nad njo pa se je navdušila, ko je bila v tujini tudi sama deležna akupunkture. »Kot metoda me je očarala, predvsem pa me je navdušilo dejstvo, da metoda deluje na človeka kot celoto. Prav holistična obravnava bolnika je bilo tisto, kar me je najbolj pritegnilo. Sama imam v praksi največ bolnikov z bolečinskimi stanji, torej z glavoboli, bolečinami v križu in sklepih ter mišicah, veliko bolnikov pa se za pomoč akupunkture odloči pri hujšanju in odvajanju od kajenja. V povprečju je potrebnih deset terapevtskih seans. Pri bolečinskih stanjih je učinek opazen že po prvem tretmaju,« zaključi prim. Katja Stražiščar.

Kontraindikacije

Akupunkturo mora izvajati zdravnik, terapija pa je praviloma neboleča in nima neželenih stranskih učinkov. Kontraindikacij za zdravljenje z akupunkturo skoraj ne beležijo. Akupunktura ni priporočena v stanju alkoholnega opoja, pri akutnih psihozah, neposredno po obsevanju itd. Obstajajo pa kontraindikacije za posamezne točke v določenih stanjih, na primer v nosečnosti nikoli ne stimulirajo točke na spodnjem delu trebuha ipd.

Akupunktura je varna metoda brez neželenih stranskih učinkov, če se izvaja po strokovnih načelih: upoštevanje indikacij in kontraindikacij, opredelitev diagnoze, izbor ustreznih akupunkturnih točk in načina draženja le-teh in upoštevanje načel preprečevanja okužbe.

Citati:

»Kot metoda me je akupunktura očarala, predvsem pa me je navdušilo dejstvo, da metoda deluje na človeka kot celoto.«

Februar, 2009