Težave, povezane z alergijami, pestijo velik del prebivalcev zemeljske oble. Po napovedih strokovnjakov pa naj bi bila v nekaj letih alergična že kar polovica Zemljanov. Med glavnimi vzroki za ta pojav je tudi naraščajoče onesnaževanje planeta in posledično segrevanje ozračja. Podnebne spremembe vplivajo na povečano količino cvetnega prahu v zraku, pa tudi zgodnejše cvetenje v zimskih in pomladnih mesecih ter daljše pojavljanje alergenega cvetnega prahu v jeseni. Letošnjo pomlad so številni tožili nad količino cvetnega prahu v zraku, izpostavljenost temu pa pri nekaterih povzroča alergije, zaradi katerih si številni v teh mesecih ne upajo stopiti iz stanovanja.

Avtorica: Nika Arsovski                                

Bo do leta 2050 res kar polovica svetovnega prebivalstva občutila eno izmed alergijskih bolezni?

Čeprav je april, ki je sicer že tradicionalno s cvetnim prahom najbolj obremenjen mesec, za nami, pa s tem težav za ljudi, občutljive na pelod trav in dreves še ni konec. V poletnih in jesenskih mesecih sta glavna alergena cvetni prah ambrozije in pelina, poleg tega so še vedno na udaru tisti, ki so občutljivi na cvetni prah različnih trav, pa tudi trpotca in oljke ter pravega kostanja. Z onesnaževanjem okolja se alergije, kot kažejo raziskave, še stopnjujejo. Ob povišanih mesečnih temperaturah v januarju in februarju se tako alergije začnejo prej kot običajno, regionalne spremembe podnebja vplivajo tudi na podaljševanje letne rastne dobe rastlin. V urbanih območjih se vzorci onesnaževanja spreminjajo zaradi podnebnih sprememb, kar vpliva tudi na zdravje ljudi.

Glavno onesnaževalo zraka na območju Evropske unije so mikroskopski delci PM, ozon in dušikovi oksidi, predvsem prva dva sta najmočneje prisotna tudi v zraku na sončni strani Alp. Po navedbah strokovnjakov je prav onesnažen zrak eden glavnih dejavnikov za nastanek bolezni in posledično krajše življenjske dobe. Na udaru so predvsem dihala, srce in ožilje, onesnažen zrak pa lahko vpliva tudi na druge organe človeškega telesa. Onesnažen zrak kot okolijski dejavnik je tudi krivec za porast alergij v zadnjih desetletjih. Te so sicer posledica vzajemnega delovanja genetskih in okolijskih dejavnikov, vendar podatki v zadnjih letih nakazujejo, da je prav onesnaževanje eden glavnih krivcev za vse večjo občutljivost na alergene. Po nekaterih predvidevanjih naj bi tako že leta 2050 kar polovica svetovnega prebivalstva občutila eno izmed alergijskih bolezni.

Preberite tudi prispevek: Alergije – ukrepajmo še pred pojavom rumenega prahu – ABCzdravja.si

Podnebne spremembe povezane s povečano količino cvetnega prahu v zraku

Skupina aerobiologov Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je zadolžena za sledenje cvetnemu prahu v zraku. Gre za edini tovrstni laboratorij na slovenskih tleh. Sledijo več kot šestdesetim vrstam cvetnega prahu različnega alergenega potenciala, na različnih fitogeografskih področjih. Vodja skupine Andreja Seliger sicer ob vprašanju, kako podnebne spremembe vplivajo na pojav alergij, poudari, da na oddelku za javnozdravstveno mikrobiologijo v Ljubljani sledijo le pojavu cvetnega prahu v zraku, medtem ko informacij o bolnikih nimajo, da pa je po raziskavah sodeč povečana pojavnost cvetnega prahu povezana s človeškim vplivom na okolje.

»Alergije so po raziskavah soodvisne z izpostavljenostjo cvetnemu prahu. V strokovnih člankih podnebnim spremembam pripisujejo povečano količino cvetnega prahu v zraku na letni ravni, zgodnejše cvetenje v zimskih in pomladanskih mesecih ter daljše obdobje pojavljanja alergenega cvetnega prahu v jeseni,« pojasni sogovornica in doda, da tovrstnih opažanj v prestolnici sicer ni zaznati. »Najdaljši niz podatkov v Sloveniji o cvetnem prahu je na razpolago za merilno postajo v Ljubljani, kjer meritve potekajo od leta 1996. Letni seštevek cvetnega prahu v Ljubljani ne kaže statistično pomembnega trenda naraščanja v tem časovnem obdobju. Opazna so izrazita nihanja med leti.

V letu 2016 smo zabeležili najvišjo vrednost letnega seštevka od začetka merjenj.

Visokim obremenitvam je to leto botrovalo več dejavnikov. Vremenske razmere so bile ugodne za širjenje cvetnega prahu in istočasno je močno cvetelo več vrst dreves: gaber, jelša, cipresovke, breza in bukev. Za lesnate rastline so značilna leta z močnim in s skromnim cvetenjem, ki se izmenjujejo v določenem ritmu (npr. breza in jelša imata dvoletno periodo). Že naslednje leto je bilo v zraku le dobrih 40 % cvetnega prahu in lansko leto slabih 60 glede na leto 2016. Za ambrozijo, trave in druge zelnate rastline nihanje v intenzivnosti cvetenja med leti ne velja.«

Preberite tudi prispevek: Pomlad cveti, z njo pa tudi alergije – ABCzdravja.si

Topla zima vzrok za zgodnejši pojav alergij

Prav človekova dejavnost je vzrok za vse večje globalno segrevanje, ki se kaže tudi v vse višjih temperaturah v zimskih dneh. »Začetek sezone pojavljanja cvetnega prahu v zraku v zimsko-pomladanskih mesecih povezujemo z gibanjem dnevne maksimalne temperature zraka. V milih zimah se bo prvi cvetni prah v zraku pojavljal v daljših otoplitvah v januarju, ko bodo najvišje dnevne temperature nekaj dni presegale 5 stopinj Celzija, za brezo v drugi polovici marca pa velja temperatura nad 16 stopinj Celzija. Naša opažanja kažejo, da razlika v začetkih sezone cvetnega prahu med mrzlimi in milimi zimami znaša do 1,5 meseca,« pojasnjuje Seligerjeva. Tudi čez dan se večkrat spremeni naša izpostavljenost mešanici alergenov in onesnaževal.

Izpostavljenost se spreminja tudi glede na to, ali smo v mestu ali na podeželju, razlike se kažejo tudi v letnih časih. Ob tem je pogosto zrak med štirimi stenami doma še bolj onesnažen od zraka v okolju, predvsem ob neprimernem prezračevanju. Alergeni, ki se prenašajo po zraku, so eden izmed vzrokov za razvoj astme, medtem ko je občutljivost na zunanje alergene v večji meri povezana s senenim nahodom, redkeje so sprožilec astme. Cela zrna se ustavijo v nosu in žrelu, kjer alergeni sprožijo alergijsko vnetje.

Onesnaženje zraka lahko vpliva na morfologijo cvetnega prahu

Onesnažen zrak povečuje tudi alergijski potencial cvetnega prahu, čeprav je to področje doslej še precej neraziskano. »Zelene površine so v neposredni bližini izvirov onesnaženja zraka. Vpliv na cvetni prah: v onesnaženih področjih so zrna cvetnega prahu prekrita s sprimki trdnih delcev, kar opažamo pri vsakodnevnih analizah cvetnega prahu. Onesnaženje zraka lahko vpliva na morfologijo cvetnega prahu, celično steno zrn, na vsebnost beljakovin v cvetnem prahu ali na sproščanje alergenov iz cvetnega prahu in njihov alergeni potencial. Znano je, da so alergeni pogosto beljakovine, ki se sintetizirajo v večjem obsegu v rastlinah kot obrambni mehanizem v stresnem okolju.

Tak primer je glavni alergen brezovega cvetnega prahu Bet v1. Poleg tega lahko zaradi onesnaženosti zraka zunanja stena cvetnega prahu oslabi, zrna se deformirajo, pokajo in alergeni se sproščajo v okolje, vsebujejo jih manjši delci, ki lahko z vdihanim zrakom prodrejo v pljuča. Lahko se spremenijo alergene molekule tako, da lažje izzovejo alergijsko reakcijo, kar so dokazali na tehnični univerzi v Münchnu v povezavi z dušikovimi oksidi in ozonom. Oba plina sta prisotna v poletnem smogu,« pojasnjuje vodja skupine aerobiologov Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Preberite tudi prispevek: Ačih … alergije prihajajo! – ABCzdravja.si

Aplikacija za pomoč alergikom

S pomočjo številnih aplikacij, ki beležijo statistiko cvetenja in pojava cvetnega prahu v zraku, so ljudje z alergijami na cvetni prah vse bolj ozaveščeni o dogajanju, tudi v mesecih, ko le težko brez posledic stopijo na svež zrak. Vse bolj je priljubljena uporaba spletnega dnevnika cvetnega prahu, v katero uporabniki vpisujejo simptome bolezni in začrtajo vzporednice z obremenitvami zraka. Število vpisov sicer iz leta v leto niha, odvisno od obremenjenosti zraka in težo sezone. Ob tem Seligerjeva opozarja, da aplikacija vendarle ni diagnostični instrument in zato ne more nadomestiti obiska zdravnika, lahko pa pripomore k samoopazovanju in preventivnemu obnašanju.

» Aplikacija zahteva redne vnose, kar je velikokrat ovira za bolj razširjeno uporabo. Je tudi vir podatkov o pojavu simptomov, ki so bili uporabljeni v raziskavah, iz katerih so se izluščila priporočila EAACI (European Academy of Allergy and Clinical Immunology) glede določitve izpostavljenosti cvetnemu prahu pri bolnikih z rinokonjunktivitisom in zdravljenjem z imunoterapijo,« pojasni. Starejši, ki so brskanja po spletu in uporabe aplikacij manj vešči, se morajo ob alergijah zanesti na mlajše. Tudi na NLZOH tako računajo na medgeneracijsko pomoč, vsako leto pa organizirajo tudi predavanja za širšo javnost. V primeru vprašanj pa se lahko s klicem obrnete neposredno nanje.

»Zaradi onesnaženosti zraka lahko zunanja stena cvetnega prahu oslabi, zrna se deformirajo, pokajo in alergeni se sproščajo v okolje. Lahko se spremenijo alergene molekule tako, da lažje izzovejo alergijsko reakcijo, kar so dokazali na tehnični univerzi v Münchnu v povezavi z dušikovimi oksidi in ozonom. Oba plina sta prisotna v poletnem smogu.«

ABC

A Začetek sezone pojavljanja cvetnega prahu, ki se odvija v zimskem času, je povezan z gibanjem dnevne maksimalne temperature zraka in daljšanjem dneva.

B Onesnaženje zraka lahko vpliva na morfologijo cvetnega prahu in njegov alergeni potencial.

C Onesnažen zrak vpliva na daljše obdobje pojavljanja alergenega cvetnega prahu v jeseni.