Ob pogledu skozi okno in poslušanju jutranjega ptičjega petja nam je vsem jasno, da prihaja pomlad v našo deželo. Narava prinaša s seboj novo življenje, brstenje in veselje, obenem pa skoraj petina Slovencev (podobno je tudi po Evropi!) prične kihati, brisati vodeni nahod iz nosu, začne omenjati zamašeni nos, tožiti zaradi pekočih in rdečih očesnih veznic, ter se pritoževati zaradi srbenja v ustih, žrelu, nosu in ušesih. Nekateri pričnejo ponovno močneje kašljati, občutijo dušenje ter slišijo piske nad pljuči, bronhialna astma se lahko poslabša in morda bo potrebno v tem času celo povišati dnevno dozo zdravila proti astmi!

Avtor: asist. MOJCA MIHOLIČ, dr. med., spec. druž. med.

So vam našteti bolezenski znaki kaj znani?

Seveda! To je seneni nahod, ki mu pravimo tudi sezonski alergijski rinitis. Povzroča ga alergija na pelod (cvetni prah), ki je v zraku med cvetenjem rastlin. Alergija najbolj prizadene zgornja dihala (nos, sinuse, žrelo) in oči.

Pojavnost senenega nahoda je največja med pomladnimi in poletnimi meseci ter nemalokrat resno omejuje kakovost življenja. Običajno smo prav v teh dneh leta ljudje veliko na prostem.

Časovna napoved bolezni in trajanje pri posamezniku je zatorej odvisna od tega, na katero vrsto cvetnega prahu je oseba alergična, kolikšna je količina cvetnega prahu v kubičnem metru zraka in kakšne so trenutne vremenske razmere. Na sproščanje in količino cvetnega prahu vplivajo veter, dež in sončna pripeka. Rastline sproščajo cvetni prah že zgodaj zjutraj. V sončnem vremenu se odpre več cvetov, zato količina peloda v zraku narašča. Najvišja koncentracija cvetnega prahu v zraku je zgodaj zvečer. Ob vetrovnem, vlažnem vremenu se pelod zlahka širi v okolico. Pravo olajšanje prinesejo šele dežne kaplje …

Zakaj sploh nastanejo bolezenski znaki, ki so tako zelo podobni navadnemu prehladu?

Nastanek bolezenskih znakov poteka tako kot pri vseh alergijskih boleznih. Veliko vlogo igra bolnikov imunski sistem, ki se v tem primeru prekomerno (preburno) odziva na sicer popolnoma neškodljive snovi iz okolja, to je  cvetni prah.

Celice v nosni, ustno-žrelni in očesni sluznici pridejo v stik s cvetnim prahom. Telo »misli«, da je cvetni prah škodljiv in prične izdelovati protitelesa (imunoglobuline E oz. IgE), ki »napadejo« cvetni prah. Te reakcije vodijo k sproščanju snovi histamin in tako posledično nastanejo že prej našteti bolezenski znaki (kihanje, vodeni izcedek iz nosu, kašelj, pekoče očesne veznice in žrelo, …). Kajenje in vdihovanje izpušnih plinov še dodatno poslabšata bolezen.

Aaapčihhhhhhhhhhh! Smrk, smrk.

Seneni nahod se pogosto prvič izrazi v najstniških letih in raziskave kažejo, da se lahko z leti preobčutljivost na cvetni prah zmanjšuje. Verjetnost, da se bo pri vas izrazil seneni nahod, je večja, če imate sorodnike z ekcemom, astmo ali kako drugo alergijsko boleznijo.

Diagnoza

Osebni zdravnik bo najverjetneje že na podlagi vašega opisa težav takoj in brez posebnih preiskav pomislil na seneni nahod. Bodite natančni pri časovnem opredeljevanju svoje bolezni (navedite mesece in tudi dele dneva, ko imate najhujše težave!).

Včasih pa je potrebno za natančno diagnozo opraviti še kožne teste (na kožo vbodejo majhno količino »sumljive« snovi oziroma alergena in nato pregledajo količino krvnih protiteles) in krvni test za določitev morebitnih protiteles proti določenemu alergenu.

Omenila bi še možnost tako imenovane »navzkrižne alergije«, ki se lahko pojavi ob alergiji na pelod dreves (najpogosteje pri brezi). Bolniki lahko razvijejo zaradi navzkrižne alergije tudi alergijo na pečkato ali koščičasto sadje, na lešnike, orehe, zeleno, kivi, janež, ….

Zdravljenje senenega nahoda naj se prične z izogibanjem vdihavanja cvetnega prahu, za katerega vemo (ali sumimo), da nam povzroča težave. Med največjo dnevno koncentracijo peloda ostanite raje v zaprtem prostoru. Dandanes lahko dobite obvestila o koncentraciji cvetnega prahu v slovenskih krajih že preko spletnih strani in preko drugih medijev (TV, radia, časopis).

Težko se je povsem izogniti stiku s cvetnim prahom/pelodom, pa vendar:

–  Zaprite vrata in okna (tudi v avtomobilu), posebno ob lepem vremenu.

–  Stanovanje zračite zgodaj zjutraj. V mestu je največ peloda zvečer!

–  Po sprehodu in športni aktivnosti stresite in zamenjajte oblačila ter se stuširajte.

–  Ne nabirajte cvetja in ne dajajte v stanovanju svežega cvetja v vazo.

–  Ne kampirajte na travnatih površinah, na vasi je več cvetnega prahu zjutraj!

–  Ne spuščajte hišnih ljubljenčkov v hišo, ko je koncentracija peloda največja oziroma jih prej stuširajte.

–  Ne kadite v bivalnih prostorih.

– V obdobju večjih koncentracij preživljajte dopust v višjih legah in ob morju, kjer je manj peloda.

–  Sprehajajte se med ali po dežju.

Zdravnik vas bo glede na težavnost bolezni zdravil stopenjsko:

• Pomembno vlogo imajo antihistaminiki, ki jih imamo v Sloveniji kar široko paleto. Nekatere je mogoče kupiti v lekarni brez zdravniškega recepta. Antihistaminiki lahko povzročajo zaspanost.
• Lokalne nosne spreje, ki vsebujejo steroid, lahko pričnete uporabljati že malce pred sezono za vas škodljivega peloda. Zanje rabite zdravnikov recept!
• Očesne kapljice pomagajo pri očesnih alergijskih težavah in jih ponavadi kombiniramo z antihistaminiki in spreji.

Če so vaše težave zelo dolgotrajne in nadležne, do sedaj predpisana zdravila pa vam niso omilila bolezni, vam bo osebni zdravnik priporočil obisk specialista alergologa in morda se boste odločili za t.i. IMUNOTERAPIJO. Specifično imunoterapijo izvaja specialist in ji pravimo tudi specifično cepljenje proti alergiji na določen antigen.

Mnogi med vami prisegate na akupunkturo, homeopatijo in ostale komplementarne metode zdravljenja. Omenjeni načini zdravljenja so primerni le kot preventivno zdravljenje. Nekaterim metode pomagajo. Vendar pa ne obstaja veliko študij o dejanski učinkovitosti zdravljenja, ki bi temeljile na dokazih, zato se pred jemanjem kakih substanc natančno pozanimajte!

Seneni nahod je bolj nadležna kot pa nevarna bolezen. V primeru bolezni se opazujte in pozorno spremljajte morebitna poslabšanja bolezni. Preberete si lahko tudi zanimivo knjigo prof. Eme Mušič Živimo z alergijo, v kateri na poljuden način očrta znanstvena dognanja o alergiji.

Pa da bi imeli čim manj težav s senenim nahodom.