Prve znake alergijskega odziva lahko pogosto prezremo ali zamenjamo z navadnim prehladom. Naj gre za solzenje oči, kihanje, smrkanje ali zamašen nos. V resnici pa ima alergija malo skupnega s prehladom. Alergija je namreč imunski odziv, pri katerem se naš imunski sistem pretirano odzove na sicer nenevarno snov iz okolja, ki jo imenujemo alergen. Ko naš organizem pride v stik z alergenom, se telo odzove s spremembami na koži, slabšo prehodnostjo dihalnih poti … Znaki alergije se razlikujejo od posameznika do posameznika, lahko pa so različni tudi zaradi vrste alergije.

Avtorica: Nika Arsovski

Alergije se odražajo z različnimi pokazatelji od solzenja oči do kašlja, srbečice in sprememb na koži. Odziv, naj bo blag ali hud, je odvisen od posameznikovega imunskega sistema pa tudi od vrste drugih dejavnikov.

Najpogostejša alergijska bolezen v spomladanskem času je alergijski rinitis, v poljudnem jeziku znana tudi kot seneni nahod, ki jo v blažji različici lahko precej enostavno zamenjamo z navadnim prehladom.

»Alergije najprej prizadenejo dele telesa, ki so najbližje naši okolici: to so očesne veznice (zato se najprej začnemo solziti) in nos (začnemo kihati). Kmalu se kihanje nadgradi z bistrim nosnim izcedkom. Ko alergeni (snovi, ki povzročajo alergijo) dosežejo žrelo, nas žgečka v žrelu in grlu, nadležno pokašljujemo. Ko vstopijo v spodnja dihala oz. pljuča, nas prične dušiti, piska nam v prsnem košu in še bolj moteče kašljamo,« pojasnjuje Igor Koren, dr. med., specialist internist in pulmolog, in navede nekaj pomembnih razlik med alergijo in prehladom: »Navadni prehlad običajno spremljajo splošno slabo počutje, čelni glavobol, bolečine v mišicah, mrazenje, občasno komaj zvišana telesna temperatura. Zelo hitro se bistri nosni izcedek sprevrže v obarvanega.«

Znaki alergije so prisotni, dokler smo izpostavljeni alergenu

Alergijski rinitis je lahko omejen na sezono posameznega cvetnega prahu (leska, vrba, breza …) ali pa nas ob alergijah na hišne pršice, živalsko dlako, plesni itd. spremlja skozi vse leto. V blažji obliki ga lahko spregledamo tudi pri otrocih in znake povezujemo z drugimi obolenji ter jih ne pripisujemo alergijskemu odzivu. Da so za otrokove težave krive alergije, pomislimo, kadar prehlad zlepa ne mine – noben prehlad ne traja več mesecev, medtem ko so znaki alergije prisotni, dokler smo izpostavljeni alergenu. Mlajši otroci le poredko razvijejo alergije na alergene iz zraka, medtem ko začne njihova pojavnost po tretjem letu otrokove starosti naraščati.

Alergijska vnetja oči in sezonski nahod so pogosteje težava šolarjev in mladostnikov. Kako pa se kaže alergija pri dojenčku?

Pri dojenčkih alergije najpogosteje prizadenejo kožo in prebavila. Znaki alergije se odrazijo s trdovratnimi krči v trebuhu, prebavnimi težavami, kot sta driska in bruhanje. Alergijo na koži prepoznamo po lisastih izpuščajih in oteklinah. Eden izmed alergenov, s katerim starejši otroci pridejo v stik preko dihal, so tudi dlake domačih hišnih ljubljenčkov. Alergija na mačke oz. mačje ter pasje dlake, kot pojasnjuje Koren, pa ne pomeni, da se moramo kosmatinca v hipu znebiti: »Pri alergiji na alergene naših hišnih ljubljenčkov se moramo nekako odločiti, kako naprej. Če ljubljenčki živijo zunaj, na dvorišču, je alergija manj moteča, kot če sobivajo v stanovanju. Pri tem pomagajo imunoterapija proti pasji oz. mačji dlaki, občasna uporaba antihistaminikov, globinsko čiščenje in prezračevanje stanovanja. Zadnja in najbolj trpka odločitev pa je, da ljubljenčka podarimo osebi, za katero vemo, da bo zanj lepo skrbela.«

Tudi kašelj je lahko posledica alergijskega odziva

Med redkejše znake senenega nahoda štejemo tudi zatekanje iz nosu v žrelo, utrujenost, tudi razdražljivost in dražeč kašelj. Slednji je lahko nadvse neprijeten in traja, dokler ga ne prepoznamo kot znak alergije ter ga ustrezno zdravimo. Posamezniki, ki ne vedo, da so preobčutljivi na pomladansko cvetenje, kašelj pogosto zamenjajo s prehladnim kašljem. A ko po tednih truda, da bi kašelj umirili, ne pride do izboljšanja, je morda razlog za njegovo pojavnost prav alergija. »Če se zavedamo, da smo alergični na neko snov, je najučinkovitejša takojšna terapija z antihistaminiki in tabletkami proti alergiji, ki nam jih predpiše osebni zdravnik. Če je kašelj zelo dražeč in se sluz ne more odlepiti, lahko uporabimo razpršila z bronhodilatatorjem (zdravila za širjenje sapnic), npr. ventolin,« pojasnjuje sogovornik. Redna uporaba inhalatorjev že v nekaj dneh umiri kašelj, nato pa je treba, glede na stanje, predvideti dolgotrajno zdravljenje in upoštevati navodila za ravnanje ob poslabšanju.

Alergijsko vnetje očesne veznice

Alergija se lahko kaže tudi z alergijskim vnetjem veznice, t. i. alergijskim konjunktivitisom, ki je pogosto posledica alergičnega odziva veznice na alergen iz okolja, pogosto je to cvetni prah. Ta se kaže s pordelimi, tudi otečenimi veznicami, koža okrog oči je lahko zabuhla, izcedek iz oči je voden, pogosta je srbečica. Alergijski konjunktivitis pogosto spremljata tudi kihanje in izcedek iz nosu. Znaki se lahko ob izpostavljenosti onesnaženemu in suhemu zraku le še poslabšajo. Najpogosteje so alergeni, ki povzročajo vnetje očesnih veznic, enaki tistim, ki povzročajo vnetje nosne sluznice. Ta pride, enako kot očesna veznica, med prvimi v stik z alergenom.

Alergijski odziv na koži

Alergija se odrazi tudi na koži, bodisi v obliki atopijskega dermatitisa, urtikarije ali alergijskega kontaktnega dermatitisa (AKD). V primeru slednjega gre za dokaj pogosto vnetno alergijsko kožno bolezen, ki se razvije ob stiku z dotično snovjo. Izrazi se kot zapoznel in pretiran odziv imunskega sistema od 24 do 48 ur po stiku z alergenom. Do razvoja preobčutljivosti pride ob predhodni občutljivosti na alergen, ki se zgodi v predhodnih stikih z alergenom, imunski sistem pa se pretirano odzove šele ob ponovnem stiku s snovjo. Odziv se kaže s srbežem, luščenjem in pordelostjo. Ob akutni obliki se pojavita rdečina in srbež, zatem pa še drobni mehurčki, ki sčasoma popokajo. Snovi, ki najpogosteje povzročajo AKD, so kovine, dišave v parfumih, konzervansi v kozmetiki …

Alergija na sonce

Med dejavniki, ki sprožajo odziv na naši koži, so tudi sončni žarki. Pretiran odziv na sončne žarke, t. i. »alergija na sonce«, se pojavi dan ali dva po izpostavljenosti soncu, tovrstna alergija pa naj bi pestila že vsakega petega Evropejca. V hujši obliki se razvije prava alergija na UV-žarke, t. i. sončna urtikarija. Njeni znaki se pojavijo že nekaj minut po izpostavljenosti soncu. Čeprav vzroki za fotodermatozo niso povsem pojasnjeni, naj bi pomemben dejavnik pri tem predstavljal fenotip kože. Pojavnost je namreč pogostejša pri ljudeh, ki živijo dlje od ekvatorja, torej bolj na severu. Povzročitelji alergije so sicer srednjevalovni UVB- in dolgovalovni UVA-žarki, ki prodirajo najgloblje v kožo. Na neobičajne spremembe v podkožju se odzove imunski sistem, odziv pa prepoznamo po vnetju kože, srbečici, izpuščajih in drobnih mehurčkih.

Prehranske alergije

Alergija na hrano je med prebivalstvom precej redka, pojavlja se pri 2–4 % evropskega prebivalstva. Najpogostejša je alergija na mleko, jajca, piščančje meso, školjke, oreščke, ribe in stročnice. Preobčutljivost na posamezna živila se pogosteje pojavlja v prvih letih življenja, najpogosteje prvih dveh, in pogosto izzveni do šestega leta starosti. V otroštvu se preobčutljivost na posamezna živila kaže kot atopijski dermatitis, pri hudih atopikih pa tudi s t. i. alergijskim pohodom (kožni izpuščaji, astma …).

Med otroki je najpogosteje zastopana preobčutljivost na mlečne proteine, tudi alergija na jajca. Med odraslimi so alergije na hrano redkejše, največkrat jih sprožajo živila, kot so arašidi, oreščki, ribe in morski sadeži. Preobčutljivost na vrsto živila se največkrat izrazi s srbežem v ustih med uživanjem hrane. Pri odraslih ob zaužitju alergena pride do izpuščajev na površini kože, t. i. koprivnice, razvoja atopijskega dermatitisa, srbečice, v prebavilih pa do krčev, driske in bruhanja. Eden izmed znakov alergije na hrano, ki ga sicer precej hitro spregledamo, je napenjanje v trebuhu, čeprav je alergija eden izmed najredkejših razlogov za bolečine v trebuhu, napenjanje in drisko. V najhujših oblikah alergijskega odziva pride tudi do padca krvnega tlaka, zoženja dihalnih poti in izgube zavesti – antifilaktičnega šoka. Alergije na hrano povzroča eno samo živilo ali pa skupina sorodnih živil, redko tudi manjše število živil.

Eden izmed znakov alergije na hrano, ki jih sicer precej hitro spregledamo, je napenjanje v trebuhu, čeprav je alergija eden izmed najredkejših razlogov za bolečine v trebuhu, napenjanje in drisko.

ABC

A Alergije najprej prizadenejo dele telesa, ki so najbližje naši okolici.

B Pri dojenčkih alergije najpogosteje prizadenejo kožo in prebavila.

C Pojavnost fotodermatoze je pogostejša pri ljudeh, ki živijo dlje od ekvatorja.