Alergije postajajo vse hujša nadloga sodobnega človeka. So odraz pretirane reakcije telesa na neko sicer nenevarno snov. Alergeni so lahko najrazličnejši, na primer cvetni prah, hrana, zdravila, piki žuželk, živalski produkti. Najpomembnejši prenašalec, odgovoren za simptome alergijskih reakcij, je histamin, ki povzroča bronhokonstrikcijo, vnetje in nabrekanje sluznice, izločanje sluzi, povečano prepustnost kapilar, vazodilatacijo, pordelo in srbečo kožo.

Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm.

Prva izbira, ki je pri nas v lekarnah na voljo za samozdravljenje alergijskega rinitisa in kožnih sprememb, so antihistaminiki. Imajo antagonistični učinek na histaminske H1 receptorje in so najučinkovitejši pri zdravljenju alergijskega rinitisa (kihanje, izcedek iz nosu, srbenje in pekoč občutek v očeh) in kožnih sprememb. Prav tako so učinkoviti pri preprečevanju razvoja hujših alergij oz. pri prehajanju alergij s kože na dihala. Novejši antihistaminiki imajo zaradi slabega prehajanja v osrednje živčevje tudi manj neželenih učinkov. Brez recepta sta na voljo loratadin (flonidan S, claritine, rinolan) in cetirizin (letizen S). Jemanje antihistaminikov moramo prekiniti za nekaj dni oz. vsaj 48 ur pred kožnimi testi, saj lahko prekrijejo (preprečijo ali zmanjšajo) pozitivne kožne teste.

Pri jemanju predpisanih odmerkov (običajno je to ena tabletka dnevno) loratadin nima sedativnega učinka in ne vpliva na psihofizične sposobnosti upravljanja vozil in strojev. Prav tako ne poveča učinka alkohola (kar pa vsekakor ni izgovor, da bi sočasno z njim uživali alkohol, še posebej ne za volanom). Kot neželeni učinki se pri njem zelo redko pojavljajo utrujenost, glavobol in sedacija. Se pa lahko ti učinki (skupaj s prehitrim bitjem srca) pojavijo pri prevelikih odmerkih.

Cetirizin je nekoliko učinkovitejši pri preprečevanju in zdravljenju trdovratnejših simptomov alergijskega rinitisa, atopijskega dermatitisa, kronične urtikarije in drugih alergijskih reakcij. Za razliko od loratadina pa ima lahko več neželenih učinkov (najpogostejši so suha usta, zaspanost, glavobol, žeja, pri dolgotrajnem jemanju pa se lahko pojavijo tudi drugi neprijetnejši stranski učinki). Starejši bolniki ga iz telesa izločajo nekoliko počasneje kot mlajši, zato je treba pri njih paziti, da ne vzamejo prevelikega odmerka. Ker lahko povzroči zaspanost, ga je priporočljivo vzeti zvečer. Sočasno z njim je odsvetovano uživati alkohol in pomirjevala, saj se lahko pojavi okrepljen sedativen učinek.

Fenistil je antihistaminski pripravek za lokalno zdravljenje. Vsebuje dimetinden, prav tako antagonist histaminskih H1 receptorjev. Zaradi dobrega prodiranja v kožo deluje že v nekaj minutah, zmanjša prepustnost kapilar, olajša srbenje in razdraženost. Njegov učinek je največji po dveh do štirih urah. Uporaben je pri pikih žuželk, izpuščajih, dermatozah, sončnih in površinskih opeklinah. Na prizadeto mesto se nanese 2- do 4-krat na dan. Po nanosu gela večjih zdravljenih površin ne smemo izpostavljati soncu, saj lahko to privede do fotosenzibilnih reakcij. Pri dojenčkih in majhnih otrocih zdravila ne apliciramo na večjo površino kože, še posebej, če je prizadeta ali vneta. Dimetinden je na voljo tudi v peroralni obliki, in sicer kot kapljice Fenistil. Uporabljamo jih za otroke, po nasvetu zdravnika lahko tudi za tiste, mlajše od enega leta, ne pa za mlajše od enega meseca. Ker je dimetinden antihistaminik prve generacije, se lahko kot neželeni učinek pojavijo zaspanost, občutek suhih ust, utrujenost, pa tudi razdražljivost.

Za aktivno populacijo so na voljo tablete s podaljšanim sproščanjem, ki vsebujejo kombinacijo antihistaminika in nosnega dekongestiva (clarinase). Pri alergijah pa je koristno uživati tudi kalcij, saj poleg tega, da izboljša delovanje belih krvnih telesc, tudi zavira izločanje izcedka, ne le pri prehladu, pač pa tudi pri alergijah.

Za ljudi, ki pogosto obolevajo za alergijami, pa je koristno tudi jemanje kolostruma, saj umirja preveč aktiven imunski sistem.

April, 2009