V začetku leta so nas presenetili nenavadno topli dnevi, ki lahko povzročijo, da se sezona cvetenja začne že v zimskem času. Pogosto januarja že cvetijo leske in jelše, kar občutijo predvsem tisti, občutljivi na cvetni prah omenjenih rastlin. Alergije so v zahodnem svetu precej bolj razširjene kot drugod, po podatkih Globalnega evropskega združenja za alergije in astmo, naj bi kar 80 milijonov Evropejcev imelo težave z alergijami, 30 milijonov pa z astmo. Vse od sredine minulega stoletja je bilo opaziti porast v pojavnosti alergij, dandanes pa se zdi, da se ta nekoliko umirja, a pravih dokazov za to ni. Eden izmed izrazitih dejavnikov, ki pripomore k razvoju alergij, je življenjski slog, saj vse več časa preživimo v zaprtih prostorih, izrazita dejavnika sta tudi čistoča in onesnaženost zraka. Ob vse večjem onesnaževanju zraka se namreč poviša obolevnost za sezonskim alergijskim rinitisom.

Avtorica: Nika Arsovski

Onesnažen zrak povečuje alergijski potencial cvetnega prahu, zato je onesnaževanje pomemben dejavnik pri pojavnosti sezonskih alergij. Najpogostejša alergijska bolezen v spomladanskem času je alergijski rinitis (stalni ali sezonski), ki je v poljudnem jeziku bolje znan kot seneni nahod. Alergijski rinitis je najpogosteje posledica imunskega odziva na vdihani alergen, prepoznamo pa ga po zmanjšani prehodnosti nosu, nosnem izcedku, kihanju in srbečico v predelu nosu. Če se omenjenim znakom pridružijo še očesni simptomi (solzenje, pordele veznice itd.), je govora o alergijskem rinokonjunktivitisu.

Alergijski rinitis je bodisi sezonski oz. intermetentni (povzročajo ga sezonski alergeni, kot so pelod trav in dreves) ali stalni oz. perzistentni (povzročajo ga stalno prisotni alergeni, kot so mačje ali pasje dlake, pršice, plesni). V primeru slednjega se pojavi oteženo dihanje skozi nos, ob vtekanju sluzi v žrelo pa sta pogosta tudi dražeč kašelj in hrkanje. Kronična oteklina nosne sluznice nam onemogoča, da bi dobro zaznavali vonjave, pogosto pa stalni alergijski rinitis spremljajo tudi glavoboli, utrujenost in težave z zbranostjo.

Kako poteka zdravljenje alergijskega rinitisa?

V primeru alergijskega rinitisa se je nujno izogniti stiku z alergenom. V času cvetenja alergene rastline se tako izogibamo gibanju na prostem (cvetnega prahu v zraku je največ v lepem in sončnem vremenu, manj po dežju), pomembno pozornost pa je treba posvetiti tudi zračenju domovanja in sušenju perila na prostem. Ker je izogibanje alergenu običajno neuspešno, v naslednjem koraku bolezen zdravimo z zdravili. »Najprej se poskusimo izogniti alergenu, kar redko zadošča. Blage in občasne težave odpravimo z antihistaminikom v obliki tablet, kapljic za oči ali prišila za nos.

Pri hujših in trajnih težavah ali če človek zaradi tovrstnih težav ne more normalno spati ali delati, zaradi zamašenega nosu, pa je bolj priporočljivo uporabljati protivnetno/protialergijsko zdravilo v obliki prišila za nos. Pri tem je zelo pomembna tehnika uporabe. Pred uporabo pršila nos nujno speremo. Potem sklonimo glavo. Z desno roko vstavimo pršilo v levo nosnico in obratno. Ko popršimo, ne vdahnemo preveč, ampak naredimo normalen, miren vdih.

Če redno jemanje nosnih pršil ne zadošča, potem je možno tudi zdravljenje z imunoterapijo z alergenom,« pojasnjuje doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., specialistka interne medicine in pnevmologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Kljub zdravljenju lahko pride do razvoja pridruženih bolezni, kot so sinusitis (vnetje obnosnih sinusov), konjuktivitis (vnetje očesne veznice), faringitis (vnetje žrela), laringitis (vnetje grla) ali otitis (vnetje srednjega ušesa).

Sinusitis ali vnetje obnosnih sinusov

Sinusi so z zrakom napolnjene votline v lobanjskih kosteh. Nos in obnosne votline so tesno povezani med seboj, ob zamašenem nosu pa se lahko zamašijo tudi obnosne votline – sinusi. Ob tem lahko začne v njih zastajati tekočina, ki obnosne votline spremeni v gostoljubno okolje za razvoj bakterij, a pojavi akutnih bakterijskih rinosinuzitisov so redki (2–3 % od vseh akutnih obolenj nosne votline). »Pri sinusitisu gre za vnetje sluznice v sinusih. Sinusi so votline v lobanjskih kosteh. Verjetno so evolucijsko nastale zato, da lobanja ni pretežka in da glavo lažje držimo pokonci.

V sinusih je enaka sluznica kot sicer v nosu in se z nosno sluznico tudi stika. Ko dobimo virusno okužbo dihal, npr. navadni prehladi, se vname tudi sluznica v sinusih. Vneta sluznica se zadebeli in povzroči, da se izvodila, torej luknjice, kjer se sinus zrači v nos, zamašijo. To se zgodi na primer zaradi prehlada, pa tudi zaradi kakršne koli druge vrste vnetja v nosu. Ko se ta luknjica zamaši, se sinus ne zrači dobro, nastaja podtlak, notri se zbira tekočina in v njej se lahko naselijo tudi bakterije. Virusni sinusitis je izjemno pogost, bakterijski pa redek,« pojasnjuje specialistka interne medicine in pnevmologije.

Največkrat se prvi znaki sinuzitisa odražajo kot navaden prehlad, z zamašenim nosom in izcedkom iz nosu (sprva vodenim, kasneje gostejšim bledo rumenim). Istočasno se lahko pojavi tudi obrazna bolečina v predelu oči, pogosto tudi razbolela lica. Pogost simptom je glavobol, spremljajo ga lahko povišana telesna temperatura, utrujenost, kašelj, boleče žrelo itd.

Sogovornica opozarja, da ob vnetju sinusov pogosto pride do zlorabe antibiotikov in zato svetuje: »Zaradi bolečin v sinusih je treba predvsem pozdraviti nos. Pri tovrstnih težavah pomagajo dekongestivi, ki stanjšajo nosno sluznico, da se odprejo izvodila. Drobne luknjice, ki povezujejo nosno votlino s sinusi, se odprejo in nos se normalno prezrači. Pomagajo pri prehladu, da ne pride do sinusitisa. Vendar dekongestivov ne smemo uporabljati več kot en teden.« Pri zaščiti vašega zdravja vam bo v pomoč ustrezna higiena rok in izogibanje obolelim posameznikom, pa tudi neprezračenim in zakajenim prostorom.

Alergijska astma se lahko ob sezoni cvetenja poslabša

Alergijski rinitis je le poredko izolirana bolezen, temveč je pogosto spremljevalec bolezenskih stanj. Več kot 80–90 % ljudi z astmo ima tako težave tudi z (ne)alergijskim rinitisom, več kot tretjina bolnikov z alergijskim rinitisom pa ima tudi simptome astme. Najpogostejša oblika je alergijska astma, pri čemer astmatične napade sprožajo alergeni iz okolja (cvetni prah, pršice …).

»Za astmo je značilno, da poteka s poslabšanji in izboljšanji. Najpogostejši sprožilci so virusne okužbe, zato so poslabšanja najpogostejša takrat, ko je največ virusnih okužb dihal, to je v začetku šolskega leta ali v zimskem času. Pri ljudeh, ki imajo alergijsko astmo, lahko pride do poslabšanja tudi v času cvetenja, ko je v zraku prisoten pelod vetrocvetnih rastlin. V spomladanskem času se stanje poslabša tistim, ki so alergični za lesko in brezo, maja in junija tistim, ki so alergični na trave, v jesenskem času pa so v ospredju alergije na zeli,« poudarja sogovornica iz golniške klinike.

Tudi plesen je eden izmed dejavnikov, ki lahko povzroči alergijski rinitis in sproži alergijski odziv, problematičen za bolnike z astmo. Ta se namreč lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti plesni poslabša, bolniki pa razvijejo alergijski odziv na plesen.

Piki žuželk in alergijski odziv

V spomladanskih in poletnih mesecih so pogostejši tudi piki žuželk, ki lahko pri nekaterih posameznikih sprožijo alergijske reakcije. Običajno sicer tovrstni piki sami po sebi niso nevarni, na mestu pika se pojavijo bolečina, rdečina in oteklina, posebna previdnost pa je potrebna, če smo na pike žuželk alergični. Do alergije privede reakcija med strupom žuželke in proti strupu usmerjenimi protitelesi. Ob prvem piku ljudje, ki so za to bolj dovzetni, v telesu tvorijo specifična protitelesa, ta pa se vežejo na celice imunskega sistema, imenovane mastociti. Ob naslednjem piku se strup veže na protitelesa, kar povzroči sproščanje mediatorjev iz mastocitov in privede do alergijske reakcije.

Sistemska preobčutljivostna reakcija se odraža kot srbenje, koprivnica, oteklina ali rdečina, pridružen je praviloma pospešeni srčni utrip. V najhujšem primeru kot anafilaksija, ki se kaže z oteženim požiranjem, hripavostjo, oteženim dihanjem, stiskanjem v prsnem košu, piskanjem v prsnih, slabostjo, bruhanjem, bolečinami v trebuhu, drisko, omotico, padcem krvnega tlaka ali izgubo zavesti. V primeru slednje je potrebna nujna medicinska pomoč in zdravljenje z adrenalinom. Za preprečevanje ponovitve koristi imunoterapija, pri čemer bolnik prejema alergen, na katerega je alergičen. Sprva v manjših količinah, ki se postopoma povečujejo. Za osebe, ki so kdaj doživele anafilaksijo, je primerno, da so opremljene z adrenalinom v samoinjektorju.

Alergijski koledarček

Leska

• majhna koncentracija cvetnega prahu: februar, april
• visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, marec

Jelša

• majhna koncentracija cvetnega prahu: januar, februar, april
• visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, prva polovica marca

Topol

• majhna koncentracija cvetnega prahu: februar, april
• visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, marec

Jesen

• majhna koncentracija cvetnega prahu: marec, maj, junij
• visoka koncentracija cvetnega prahu: april

Breza

• majhna koncentracija cvetnega prahu: prva polovica marca, maj
• visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica marca, april

Platana

• majhna koncentracija cvetnega prahu: april, maj
• visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica aprila

Hrast

• majhna koncentracija cvetnega prahu: april, maj
• visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica aprila, prva polovica maja

Trave

• majhna koncentracija cvetnega prahu: april, julij, avgust
• visoka koncentracija cvetnega prahu: maj, junij, prva polovica julija

Trpotec

• majhna koncentracija cvetnega prahu: maj, junij, julij, avgust, september
• visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica maja

Pravi kostanj

• majhna koncentracija cvetnega prahu: junij, julij, avgust
• visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica junija, prva polovica julija

Pelin

• majhna koncentracija cvetnega prahu: julij, september
• visoka koncentracija cvetnega prahu: avgust

Ambrozija

• majhna koncentracija cvetnega prahu: avgust, september
• visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica avgusta, prva polovica septembra

ABC

A Najpogostejša alergijska bolezen v spomladanskem času je alergijski rinitis.

B Ob zamašenem nosu se lahko zamašijo tudi obnosne votline – sinusi.

C Več kot 80–90 % ljudi z astmo ima tako težave tudi z (ne)alergijskim rinitisom.