Naučite se prepoznati znake padca odpornosti telesa in odkrijte, kako lahko z zdravimi navadami okrepimo svoj imunski sistem.

Sestava imunskega sistema

Naš imunski sistem sestavlja kompleksen mehanizem celic, tkiv in organov, ki organizem ščiti pred vdorom škodljivih bakterij, virusov, toksinov itd.

Ključno vlogo pri njegovem delovanju imajo bele krvne celice – levkociti, ki prežijo na morebitne škodljive vsiljivce. Ko jih odkrijejo, se začnejo pospešeno množiti in po telesu pošiljajo opozorilne signale, s čimer aktivirajo še preostale organe, celice in tkiva, ki sodelujejo v obrambnih mehanizmih našega telesa. Del belih krvničk, imenovan fagociti, nevarne tujke obkroži, absorbira in uniči; limfociti po drugi strani pa si patogene zapomnijo in jih ob naslednjem vdoru v telo prepoznajo.

Imunski sistem nas ne ščiti le pred vdorom patogenih organizmov, temveč tudi pred lastnimi spremenjenimi celicami. Ločimo prirojeno imunost, s katero se že rodimo, in pridobljeno, ki se gradi ter krepi skozi vse življenje – ob stiku z vsakim patogenim organizmom, pa tudi s cepivi.

Dejavnosti za krepitev imunskega sistema

Za učinkovito delovanje imunskega sistema lahko marsikaj postorimo sami z zdravim življenjskim slogom, ki obsega zadostno količino spanca, gibanje, uravnoteženo prehrano itd. Poleg tega obstaja še vrsta dejavnikov, ki vplivajo na delovanje našega obrambnega sistema, vključno z genetsko predispozicijo, spolom, starostjo, stresom in kroničnimi boleznimi.

Padec imunskega sistema v jesensko-zimskem času

Sploh v jesensko-zimskem času lahko opazimo porast prehladnih obolenj, ki jih pogosto pripisujemo oslabljenemu imunskemu sistemu. V resnici pa so lahko posledica široke palete dejavnikov, tudi zunanjih.

Pozimi se namreč ljudje več časa zadržujemo v notranjih prostorih, ki so pogosto slabše prezračeni, s čimer se poveča verjetnost za širjenje virusov, prav tako pa smo ljudje praviloma jeseni ter pozimi manj aktivni, kar lahko oslabi naš imunski sistem. Prav tako je zrak v zimskih mesecih praviloma bolj suh, zaradi česar draži sluznico v dihalih in zmanjšuje naravno zaščitno plast proti virusom.

Pomembno vlogo pri učinkovitem delovanju obrambnega mehanizma našega telesa ima tudi vitamin D, saj poveča zmožnost tankega črevesa za absorpcijo kalcija in fosforja ter pomaga vzdrževati njuno primerno koncentracijo v krvi, kar omogoča normalno mineralizacijo kosti in uravnava aktivnost celic imunskega sistema.

Preberite tudi prispevek: Predstavljamo vitamine

Znaki oslabljenega imunskega sistema

Na to, da naš imunski sistem ne deluje, kot bi moral, nas sicer opozarja vrsta bolj ali manj subtilnih signalov. Najočitnejše so številne okužbe in njihova intenziteta.

Če vas pogosto težijo vnetja, prehladi, tudi glivične okužbe, vam telo z njimi sporoča, da je njegov obrambni sistem oslabljen. Enako velja tudi za prehladna obolenja, ki se zlepa ne ozdravijo in se vlečejo v nedogled.

Povsem običajno je, da otroci, katerih imunski sistem se še razvija, pridobljeno imunost, v jesensko-zimskem času prebolijo tudi do deset prehladov na sezono. Zato se staršem pogosto zdi, da prehlada še niti preboleli niso, ko se že pojavi nov, saj se lahko simptomi, kot so kašelj in izcedek iz nosu, vlečejo tudi več tednov. Simptomi in intenzivnost okužbe so pogosto posledica razvitosti njihovega imunskega sistema – nekateri bodo potrebovali zdravniško pomoč, drugi bodo prehlad preboleli v domači oskrbi. Pomemben dejavnik pri tem predstavljajo tudi predhodna stanja – posamezniki z astmo bodo bolezenska stanja na dihalih prebolevali težje.

Preberite tudi prispevek: Poskrbimo za močan imunski sistem otrok

Počasno celjenje ran in drugi opozorilni znaki

»Na oslabljenost imunskega sistema nas opozarjajo pogoste virusne in predvsem bakterijske okužbe,« pojasni Vesna Kovačič, dr. med., specialistka infektologije, iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, in nadaljuje:

»Tudi počasno celjenje ran je lahko posledica slabšega delovanja imunskega sistema. Kdaj oz. kaj je znak za alarm v primeru počasnega celjenja ran? Počasno celjenje ran ni samo posledica oslabljenega delovanja imunskega sistema. Počasno celjenje ran, predvsem na nogah, je lahko posledica venske insuficience ali ateroskleroze arterij v spodnjih okončinah.«

Tudi dlje časa rahlo povišana telesna temperatura je lahko znak, da je naš imunski sistem preobremenjen.

Nekateri lahko ob padcu imunskega sistema začutijo tudi bolečine v sklepih, ki so posledica vnetja znotraj sklepov, težave pa so bolj očitne v jutranjem času, spet drugi se le s težavo ogrejejo, njihove okončine (prsi na rokah, nogah, nos, ušesa) pa so pogosto mrzle. Slednje je lahko posledica vnetnega dogajanja v žilah, ki je posledica oslabljenega delovanja imunskega sistema.

Utrujenost in spremembe na koži

Med opozorilnimi znaki, ki jih lahko v nekaterih primerih pripišemo padcu imunosti, je tudi nenehna utrujenost. Kronična utrujenost je lahko posledica anemije, pa tudi oslabljenega delovanja imunskega sistema, sploh če sicer na noč zadostite potrebam po spancu.

»Dolgotrajna utrujenost je redko spremljevalec oslabljenega delovanja imunskega sistema. Večkrat dolgotrajno utrujenost opažamo pri ljudeh, ki so v življenju psihofizično obremenjeni v smislu dolgega in stresnega službenega delavnika, napornih družinskih zadolžitev in podobno. Dolgotrajna utrujenost pa lahko spremlja določene internistične bolezni. To so bolezni ščitnice ter preostalih endokrinih žlez, bolezni srca ter revmatološke bolezni,« pojasni sogovornica.

Ob tem opozori še na posamezne spremembe na koži, ki so sicer dokaj redke: »Kožne spremembe se pri padcu imunskega sistema ne pojavljajo pogosto, so pa včasih spremljevalec v primeru virusnih ali bakterijskih okužb. Lahko so različnih izgledov. V primeru sprememb na koži je potreben posvet pri izbranem zdravniku.« Ena izmed sprememb, ki se lahko ob padcu imunskega sistema pojavijo na koži, predvsem na sluznici, je herpes. Okužbo povzroča virus herpes simplex 1, s katerim se najpogosteje okužimo že v otroštvu, nato pa v našem telesu ostane prisoten vse življenje.

Da ‘kondicija’ obrambnega mehanizma našega telesa peša, nam dajo vedeti tudi lomljivi nohti, ki se plastijo, pa tudi pospešeno izpadanje las oz. njihova lomljiva struktura.

Prebavne motnje in drugi simptomi oslabljenega imunskega sistema

Največ imunskih celic je v našem črevesju, zato ni čudnega, da se prvi znaki padca imunskega sistema izrazijo prav na prebavilih.

Prebavne motnje so lahko posledica številnih procesov in stanj v našem telesu, tudi oslabljenega imunskega delovanja. Napenjanje in krči so lahko posledica neprimerne prehrane, pa tudi znak, da naš imunski sistem ni v najboljši formi. Slednje se lahko izrazi tudi kot pomanjkanje teka ali pa dlje časa trajajoča driska oz. zaprtje.

Med znake oslabljenega imunskega sistema lahko prištevamo tudi nepojasnjeno nihanje telesne teže, preobčutljivost na sonce, tudi nerazložene glavobole.

Preberite tudi prispevek: Hranila, ki spodbudijo delovanje našega imunskega sistema

Če vas pogosto težijo vnetja, prehladi, tudi glivične okužbe, vam telo z njimi sporoča, da je njegov obrambni sistem oslabljen. Enako velja tudi za prehladna obolenja, ki se zlepa ne ozdravijo in se vlečejo v nedogled.