Najznačilnejši alergiji, ki se pojavita v pomladnem času, sta alergijski rinitis zaradi peloda in poslabšanje astme. Najpomembnejši znak sezonske alergije je vodeni izcedek iz nosu, ob tem pa še draženje v nosu, kihanje, slabša prehodnost nosu, srbež, solzenje in pordelost oči. Najboljša zaščita je izogibanje alergenom. Če to ni dovolj, sledi zdravljenje z zdravili, pri težji bolezni pa imunoterapija.

Avtorica: Vesna Vilčnik

Alergijske bolezni prizadenejo 20 do 30 odstotkov ljudi. Največkrat se začnejo v mladosti ali celo v zgodnjem otroštvu. Z leti se večina alergijskih bolezni ublaži ali celo izgine, vendar pa najhujše lahko trajajo tudi do poznih let in se začnejo slabo odzivati na zdravljenje. Razvoj nekaterih alergij je povezan tudi s samo starostjo, saj se razvijajo počasi, v začetku s povsem neopaznimi simptomi že v otroštvu, v najstniških letih odraščanja zbledijo, kasneje v odraslem obdobju pa zaradi določenega alergena znova vzplamtijo. Alergijske reakcije se sicer pogosto pojavijo po stiku s pršico, cvetnim prahom, dlako domačih živali in plesnimi. Alergijo lahko sproži tudi uživanje nekaterih hranil (mleko, jajca, moka, arašidi in ribe, surovo sadje, orehi, lešniki, morski sadeži, idr.). V Sloveniji brezplačnih testiranj ni več. Na testiranje vas v alergološko enoto lahko napoti le izbrani zdravnik, če obstaja utemeljen sum za alergijo. Lahko pa se odločite za samoplačniško testiranje.

So alergije dedne?

Sodobne študije postavljajo pomen dednosti za nastanek alergije vedno bolj v ospredje. Če noben od staršev nima alergijske bolezni, je verjetnost, da bo alergijsko bolezen dobil otrok, med 8 in 10 odstotki. »Če sta tako mati kot tudi oče alergika – s kožno ali dihalno simptomatiko, tudi prebavno – pa je verjetnost, da se bo pojavila alergija tudi pri otroku, dokaj velika, tudi več kot 50-odstotna. Če je alergičen le eden od njiju, je situacija veliko boljša,« razloži specialist pediater Anton Kunstelj, dr. med. K sreči pa veliko alergij izzveni z otrokovim odraščanjem.

Dojenje le delno ščiti pred alergijami

»V dojenčkovi in malčkovi starosti do dveh let se najpogosteje pojavljajo alergije na hrano, v prvi polovici leta je to največkrat alergija na kravje mleko. Lahko se pojavlja kot prebavna simptomatika, kot malo trdovratnejša driska, lahko kot izraziti dojenčkovi krči oziroma kolike, pa tudi kot resna kožna simptomatika: vneta in pordela koža, ki se lahko lušči in je lahko tudi izrazito srbeča. Redkeje se v tej starosti alergija pojavlja z znaki na dihalih, torej kot bronhiolitis, razloži specialist pediater Anton Kunstelj, dr. med. Najučinkovitejše zdravljenje je, da iz otrokove prehrane odstranimo vir alergije, torej vse mleko in mlečne proizvode. Tudi mati, če otroka še doji, ne sme uživati mleka in mlečnih izdelkov. Dojenje je sicer po svoje dobra zaščita pred alergijami, saj materino mleko samo po sebi ni alergogeno. Kljub temu pa se na dojenje kot zaščito pred alergijami ne smemo zanašati. »V materino mleko lahko pridejo alergeni iz hrane, ki jo je zaužila mati. Dojenje oziroma materino mleko pa otrokove sluznice – dihalnih poti in prebavnega trakta – varuje preko imunoglobulinov razreda IgA, ki so dobro prisotni v njenem mleku, imunoglobulinov razreda IgE, ki so pomembni pri alergijah, pa v materinem mleku ni,« še pojasnjuje specialist pediater Anton Kunstelj, dr. med.

Je lahko vzrok izcedka iz nosu alergija?

»Iz otroških noskov teče praktično ves hladni čas leta. Če pa se tak izcedek izraziteje ali pa sploh pojavi v času cvetenja, pa naj si bo to na travniku, v gozdu ali cvetnem vrtu, in se ob tem morda pojavi še izcedek iz očesnih veznic, pa seveda lahko pomislimo tudi na alergijsko naravo takega izcedka,« razloži specialist pediater Anton Kunstelj, dr. med. Alergijsko vnetje nosu (alergijski rinitis) se kaže s srbenjem, izcedkom, kihanjem ter zamašenim nosom. Pogosto ga spremlja alergijsko vnetje veznic, ki se kaže s solzenjem in srbečico.

Alergijska reakcija v sluznici lahko povzroči astmo

Alergijska reakcija v sluznici lahko povzroči astmo. Za astmo so značilni občasni napadi težkega dihanja. Spremljajo ga kašelj, stiskanje v prsih in piskanje. Težave so najizrazitejše ob telesnem naporu in v zgodnjih jutranjih urah. Simptome povzročajo alergeni, pa tudi mrzel jutranji zrak, megla, čustveni pretresi in telesna obremenitev. Težave so še izrazitejše, če se rinitisu pridruži vnetje obnosnih votlin. Pri mlajših bolnikih povzroča astmo predvsem alergija. Sprožilci so iste stvari, ki otroku tudi sicer povzročajo alergične težave. Bronhiji in dihalne mišice so močno povezani z duševnostjo. Astma je ena od psihosomatskih bolezni, saj prav duševne obremenitve pogosto sprožijo astmatično poslabšanje. Nekateri strokovnjaki menijo, da so vzroki samo duševni, vendar sodobni izsledki tega še ne potrjujejo. Kar 80 do 90 odstotkov bolnikov z astmo ima tudi rinitis, med 30 do 40 odstotkov bolnikov z rinitisom pa ima tudi simptome astme, so povedali na Kliniki Golnik. Alergijska astma je najpogostejša oblika astme. Napade sprožijo alergeni, kot so sezonski pelodi ali celoletni alergeni, ki jih vdihavamo, pa tudi tisti, ki jih povzročajo pršice in živalski prhljaj. Alergijska astma se pojavi v otroštvu in običajno vztraja vse življenje.

Urtikarija in anafilaksa

Urtikarija ali koprivnica je kožna bolezen s srbečimi izpuščaji, podobnimi tistim, ki jih povzroči dotik s koprivo. Najhujša alergijska bolezen pa je anafilaksa. Prizadeti so številni organski sistemi hkrati in to pogosto daleč od mesta vnosa alergena. Sprva se pojavi občutek tople kože, srbečica v laseh, dlaneh in podplatih. Nevarni znaki anafilakse so oteklina grla z oteženim dihanjem, krč dihal in padec krvnega tlaka s šokom in odpovedjo delovanja srca. Anafilakso najpogosteje povzročijo piki žuželk, zdravila in hrana. Pri nas alergijo povzročajo piki čebel, os, sršenov. Po piku lahko pride do večje otekline, ki lahko traja več dni. Bolnike, ki so kdaj doživeli anafilaksijo po piku žuželke, zdravijo z imunoterapijo.

Zdravljenje z imunoterapijo

Na Kliniki Golnik razlagajo, da je pri alergijskem rinitisu in blagi do zmerni alergijski astmi možno zdravljenje z imunoterapijo. Pri tem zdravljenju bolniku v podkožje vbrizgavajo sprva zelo majhne, nato pa vedno večje količine alergena. Imunoterapija žal ni učinkovita pri vseh bolnikih, v redkih primerih pa lahko alergijsko bolezen z imunoterapijo povsem pozdravijo. Verjetnost, da bo imunoterapija koristila, je večja, če je bolnik alergičen samo na en alergen. V zadnjem času se za zdravljenje alergijskega rinitisa uporablja tudi sublingvalna imunoterapija, ki jo bolnik izvaja doma.

Zdravljenje z zdravili

Ker se alergenu ni možno povsem izogniti, je dokaj pogosto tudi zdravljenje z zdravili. Na Kliniki Golnik poročajo o uporabi olajševalcev in preprečevalcev. Olajševalci so tista zdravila, ki blažijo težave, preprečevalci pa zdravijo alergijsko vnetje in preprečujejo, da bi težave sploh nastale. Med olajševalce sodijo antihistaminiki, ki so učinkoviti pri zdravljenju alergijskega rinitisa, ne vplivajo pa na simptome astme. Za zdravljenje astme se kot olajševalci uporabljajo bronhodilatatorji – zdravila, ki širijo dihalne poti. Preprečevalci pa so glukokortikoidi, ki jih uporabljamo samo lokalno, torej jih nanašamo le na sluznico dihalnih poti. Pri takem načinu uporabe se izognemo stranskim učinkom. Pri alergijskem rinitisu bolnik glukokortikoide vpihava v nos, pri astmi pa zdravilo vdahne v pljuča. Pri tem je izredno pomembna pravilna tehnika jemanja zdravil, kajti zdravilo je učinkovito samo, če pride na pravo mesto v dihalih.

Dnevnik cvetnega prahu

Če trpite za alergijo na cvetni prah, lahko beležite svoje simptome v spletnem Dnevniku cvetnega prahu. Povezava je dostopna s spletnega mesta Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Dnevnik cvetnega prahu je spletna aplikacija, zasnovana kot vprašalnik, v katerega dnevno vpisujete splošno počutje, jakost simptomov alergijske bolezni, ki se nanašajo na oči, nos in pljuča ter uporabo zdravil za alergijo, ki vplivajo na jakost simptomov. Preprosto označite kvadratke z ustreznimi odgovori in po želji beležite tudi dodatna opažanja o bolezni. S pomočjo Dnevnika na enostaven način povežete simptome alergijske bolezni z obremenjenostjo zraka s cvetnim prahom. Če je vzrok za alergijsko bolezen cvetni prah, lahko ugotavljate vzroke za poslabšanje ali izboljšanje alergijske bolezni v kraju bivanja pa tudi na potovanjih oziroma počitnicah znotraj Evrope. Čisto preprosto lahko naredite tudi izpis iz svojega dnevnika in ga pokažete zdravniku.