Alergija je prekomerna reakcija imunskega sistema na alergen, ki pri zdravi osebi ne povzroči nobene motnje, medtem ko se je alergična oseba na ta alergen senzibilizirala. To pomeni, da ob ponavljajočem stiku z njim tvori za ta alergen specifična IgE protitelesa in posebne vrste limfocitov, kar skupaj vodi v alergijo. S stališča imunskega sistema gre za vneten odgovor v smislu obrambe pred tujkom, s stališča človeškega telesa pa je ta reakcija prekomerna in neustrezna.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

»Pri ponovnem stiku z alergenom se vežejo IgE protitelesa na imunske celice – mastocite. Iz  mastocitov se nato sproščajo mediatorji, eden izmed njih je npr. histamin, poleg tega pa nastajajo še novi mediatorji. Omenjeni proces povzroči tipične simptome in znake alergije,« razloži, kaj se dogaja pri alergiji, Tina Vesel, dr. med., specialistka pediatrije iz Službe za alergologijo, klinično imunologijo in revmatologijo na Pediatrični kliniki.

Posledica delovanja mediatorjev so npr. povečanje prepustnosti ožilja, povečano izločanje žlez v prebavilih in dihalih, krčenje gladkih mišic, kopičenje vnetnih celic itd. To pa se odraža z različno klinično sliko alergije na različnih organih, npr. z atopijskim dermatitisom, urtikarijo, angioedemom (oteklina globljih plasti kože), astmo, s senenim nahodom, z vnetjem oči, s prebavnimi težavami (npr. z bruhanjem, drisko, s trebušnimi krči, s prisotnostjo krvi v blatu, z zaprtostjo), v najhujši obliki pa tudi z anafilaktičnim šokom.

Vrste alergenov in vrste alergij pri otrocih

Pri večini otrok alergijske bolezni potekajo po t.i. alergijskem pohodu. V dojenčkovem obdobju se namreč alergije kažejo predvsem na koži (npr. z atopijskim dermatitisom) in s prebavnimi težavami. Najpogostejši alergeni v tem obdobju so prehranski alergeni, predvsem je to kravje mleko, jajca, redkeje pšenica, soja, arašidi.

V kasnejših letih pa alergija na prehranske alergene izzveneva, prav tako tudi težave s kožo in prebavili, pojavijo pa se težave na dihalih, predvsem v smislu senenega nahoda in astme, pa tudi vnetja oči. Pomembnejši postanejo inhalacijski alergeni, kot so mačja dlaka, pršice, pelodi trav, dreves in plevelov in drugi.

»Nekatere alergije otroci prerastejo. Obstajajo dobre možnosti, da prerastejo alergijo na kravje mleko, tudi na jajca, veliko manjša možnost pa je, da prerastejo alergijo na arašide, medtem ko se je ob znani alergiji na inhalacijske alergene treba tem izogibati celo življenje,« pove še Veselova.

Pomembni alergeni so tudi zdravila, predvsem antibiotiki, med njimi pa v prvi vrsti penicilinski antibiotiki. Znaki preobčutljivosti nanje se lahko kažejo kot pri že opisani t.i. preobčutljivostni reakciji tipa I, torej v obliki koprivnice, bruhanja, astme, v najhujši obliki pa tudi z anafilaktičnim šokom. Lahko pa so znaki preobčutljivosti nanje veliko bolj kompleksni, in sicer se lahko kažejo z drugimi vrstami kožnega izpuščaja, s spremenjeno krvno sliko, z vnetjem ožilja, s prizadetostjo ledvic, sklepov itd.

Porast alergij pri otrocih

Ocena prevalence alergij pri otrocih se giblje od nekaj odstotkov, pa tudi do 40 %. Veliko študij beleži porast alergijskih bolezni predvsem v deželah s t.i. zahodnim načinom življenja oz. v ekonomsko bolj razvitih deželah. Veliko študij pa tudi govori o tem, da se je porast ustavil in da je bil dosežen plato tudi v deželah z zahodnim načinom življenja. Zakaj beležijo porast alergij pri otrocih, poskuša razložiti t.i. higienska hipoteza.

»Po higienski hipotezi naj bi nekatere okužbe delovale zaščitno. Tako naj bi imeli manj alergij otroci, ki prebolevajo parazitne okužbe, določene okužbe črevesja, določene okužbe zgornjih dihal, … Otroci v bolj razvitih deželah imajo v povprečju manj sorojencev, ki bi prebolevali okužbe, s čimer je manj možnosti, da bi se lahko okužili tudi oni. Večja je tudi poraba antibiotikov, spremenjena je sestava bakterij v črevesni flori. Prav tako naj bi imeli otroci, ki živijo na podeželju, manj alergij, ker so izpostavljeni neživim delcem mikrobov, npr. lipolisaharidu, ki naj bi delovali zaščitno proti razvoju alergij,« razloži higiensko hipotezo Veselova.

Vpliv alergije na kakovost življenja

Tudi če alergijska bolezen poteka v blažji obliki, je še vedno pomembno okrnjena kakovost življenja otroka z alergijo in tudi celotne njegove družine. »Otroci z alergijami so zaradi svoje alergije omejeni v izbiri družabnih aktivnosti, so večkrat odsotni iz vrtca in šole, se manjkrat odločajo za kakšno počitniško prakso, njihovi alergijski bolezni pa se prilagodi cela družina, tako v izbiri hrane kot tudi v izbiri skupnih aktivnosti. Prav tako je zelo pomembno načrtovanje poklica otroka z alergijo, saj je pri določenih poklicih večja verjetnost, da se bo otrok še dodatno senzibiliziral na alergene in so zato zanj neprimerni,« je zaključila specialistka pediatrije Tina Vesel.

ABC

A Alergija je prekomerna reakcija imunskega sistema na stik z alergenom. Telo se preveč občutljivo odzove na snov, ki pri zdravih ljudeh ne povzroča nobenih težav.

B Alergen je snov, ki ga telo spozna kot »sovražnika«, draži imunski sistem in povzroča alergijo.

C Porast alergij pri otrocih poskuša razložiti t.i. higienska hipoteza.

Zanimivost (1)

Večina alergij poteka v blažji obliki in jih obravnavajo že izbrani otrokovi pediatri, v bolnišnico pa je treba sprejeti otroke z anafilaktično reakcijo, pri katerih je prizadeto dihanje ali srčno-žilni sistem, otroke s hudim poslabšanjem astme, tudi otroke z atopijskim dermatitisom, če je prizadetost kože obsežna in če je ta še dodatno okužena itd.

Zanimivost (2)

Pri nastanku alergijske bolezni imajo na eni strani veliko vlogo dedni dejavniki, na drugi strani pa vplivi okolja. Dejavniki se individualno prepletajo pri vsakem posamezniku. Če ima eden od staršev alergijsko bolezen, je statistična verjetnost, da jo bo imel tudi otrok, 20-odstotna. Če pa imata oba starša alergijsko bolezen, je statistična verjetnost, da jo bo imel tudi otrok, že več kot 70-odstotna.