Avtor: Damijana Škrlj
Andrej je bil že v mamičinem trebuhu živahen in starši so težko pričakovali njegovo rojstvo! Rodil se je zdrav, ravno prav velik in ravno prav težak. Imel je srečo, saj ga je mama lahko dojila. Ko je dopolnil štiri mesece, ga je mamica odpeljala k pediatrinji na pregled. Otroška zdravnica je izrazila veliko navdušenje nad fantkovim napredkom, saj je bil za svoje štiri mesece res lepo razvit. Zadovoljna je bila z njegovimi gibalnimi sposobnostmi, dovolj je pridobil na teži, potem pa je ugotovila, da ima težave z dimeljsko kilo in da ima srčno aritmijo. Mamici se je sesul svet, pa čeprav je zdravnica zagotovila, da je odprava dimeljske kile zgolj rutina in da teh operacij naredijo mnogo in brez vseh komplikacij. Mamici se je zdelo, da se ji je podrl svet! Fantek kar naenkrat ni bil več isti. Mamica Tatjana je ves čas razmišljala samo še o tem, kako je otrok ubog, kako je bolan, skrbelo jo je, kaj bo sedaj s tem otrokom in kako mu lahko pomaga. Ves čas je razmišljala le o tem. Prekomerna skrb in zaskrbljenost pa sta se kmalu pričeli odražati na otrokovem zdravju tudi v drugih oblikah. Življenje matere in otroka se je spremenilo. Na slabše …
Ko so se vrnili od pediatra, je otrok jokal, zato ga je mama podojila, a otrok je jokal naprej. Bil je še vedno lačen. Mama tega ni vedela, saj je imela do tistega časa dovolj mleka. Otroka je še enkrat podojila in mali se je umiril ter zaspal. Tega dne so se pričele motnje pri hranjenju. Mama se je zaradi dojenčkovega zdravja zelo obremenjevala in posledica tega je bila, da je imela iz dneva v dan manj mleka. Poskusila je dodajati prilagojeno mleko, vendar ga sin ni maral, zato je prešla na razredčeno kravje mleko. Otrok je med tem časom izgubljal na teži in iz prejšnjega okrogloličnega zalitega dojenčka postajal vse bolj bled in drobcen. Pojavile so se tudi težave z dihanjem, ki jih je spremljal kašelj. Starša nikakor nista uspela ugotoviti, kaj je z otrokom narobe. Vozila sta ga k pediatru, ki jima je za lajšanje težav zaradi bronhitisa predpisal inhalacije ventolina in fliksotida. Mali Andrej je dobil pumpice in inhalator, saj je bil premajhen, da bi mu zdravila upihnili v usta. Brez zdravil se je Andrej kar dušil, vendar ni ostalo zgolj pri temu!
Nekega dne je mamica opazila na rokicah in nogicah rdeče otočke suhe in izbočene kože, ki je otročka srbela do te mere, da se je spraskal do krvi. Nenavadna rdečica se je pojavila tudi na ličkih. Otroka so ponovno peljali k pediatru, kjer je dobil negovalno kremo, s katero so suhe predele kože nekoliko omilili, vendar ne odstranili. Stanje suhe, pordele kože se je mešalo s kašljem in z oteženim dihanjem. Temu se je pridružila še odebeljena obnohtnica in propadanje nohtov na rokah. Stanje je bilo že zaskrbljujoče, zato so starši otroka ponovno odpeljali k pediatrinji, ki je izdala urgentno napotnico za pregled pri specialistu za alergije. Testi niso pokazali nobene reakcije na alergene. Stanje torej b.p. Otroka so prvič napotili na alergološko kliniko, kjer je ostal 1 teden. Staršem se je trgalo srce, saj je imel otrok šele dobro leto. Testi niso pokazali nobenih reakcij na alergene in otrok naj bi bil glede na izvide zdrav! Domov se je vrnil z lepo kožo, brez težav in brez napotkov, kako naprej, saj se ni vedelo, kaj je z njim narobe. Že naslednji dan so se pričeli ponovno pojavljati znaki, da z Andrejem pa vendarle ni vse tako, kot bi moralo biti.
V drugem »valu« bolezni je bilo s kožo še slabše kot prvič. Pojavile pa so se še dodatne nadloge. Kašelj in pumpice, slabo dihanje in pumpice, pa pordeli, suhi, luščeči in srbeči madeži na koži, nenavadno rdeča lička. Zaporedje »pojavov« si je sledilo nekako v tem zaporedju: kašelj in težave z dihanjem, zaplate pordele in izsušene srbeče kože na udih (rokah in nogah), srbeče lasišče, izsušen sluhovod (pri čiščenju ušesnega masla se je koža odluščila in se je pojavila kri na vatirani palčki), odebeljena obnohtnica, propadanje nohtkov na rokah in kot zadnji stadij poškodovani in razpokani podplati. Starši niso vedeli, kaj naj storijo, Dobili so klaritin proti alergijam, ki naj bi umiril reakcije, in negovalno kremo. Ko je pediatrinja zagledala Andreja, ga je ponovno urgentno poslala na alergološko kliniko, kjer je ponovno ostal en teden in se med tem časom spet popolnoma pozdravil. Starši so domov odpeljali na videz zdravega otroka, kateremu alergološki testi niso pokazali nobenih reakcij na alergene, na katere se običajno testira ob sumu na kakršnokoli alergijo.
Končno je mami »potegnilo« in je povprašala, kako so na kliniki skrbeli za sinka? Odgovor je bil, da imajo za vse male paciente enako dieto (razen pri tistih, kjer so ugotovljeni dejanski vzroki za bolezenska stanja). Seznam živil, praškov in sredstev za osebno nego je bil res obširen. Na seznamu prepovedi so se znašla tudi zveneča imena proizvajalcev. Starša sta se oborožena s seznamom in »čistim« otrokom odpravila domov. Tokrat sta ubrala drugačno taktiko. Preverila sta, kaj piše na seznamu in pričela otroka podrobneje opazovati. Ugotovila sta, da je Andrej preobčutljiv tudi na zdravila. Zaradi konzervansov? O njegovem zdravstvenem stanju sta se pogovarjala tudi z drugimi in ugotovila, da je tudi med znanci precej ljudi, ki imajo ali pa so imeli težave z alergijami. Tolažilo ju je dejstvo, da naj bi »otroške« alergije izzvenele nekje v petem ali šestem letu otrokove starosti.
Starša sta se najprej strogo držala seznama in iz prehrane izločila vse, kar je vsebovalo potencialne alergene: jajca, navadna kot v prahu (kupovala sta testenine brez jajc, durum testenine), vse agrume, jagode, arašide in ostale oreščke, mesno hrano (hrenovke, poli salama, konzervirane ribe in vso konzervirano hrano, vključno z zelenjavo in sadjem), vsa umetna barvila (ne boste verjeli, kje vse se nahajajo), vse konzervanse, čokolado, svinjino, domače mleko in maslo (prenesel pa je trajno mleko), vse slaščice, (skoraj) vse sladkarije (prenesel je mlečno karamelo in vaniljev puding), mama ni več uporabljala kopeli, razen redkih, ki jih je preizkusila, bila je pozorna pri izbiri pralnega praška, pranju perila je sledilo dvojno izpiranje, ni uporabljala mehčalca, … Postopoma so starši preverili, kako je z živili s prepovedanega seznama. Ugotovili so, da je otrok občutljiv skoraj na vse s seznama in da se reakcije alergenov seštevajo. Ko je Andrej zaužil neustrezno jed, se je po približno 15 minutah odrazilo na njegovi koži, ki je mestoma pordela. V približno enem dnevu se je reakcija umirila in izginila. Če je otrok nato zaužil še drugo jed, na katero je bil občutljiv, se je reakcija povečala in madeži na udih so postali še izrazitejši. Reakciji se je pridružil še kašelj. Če je otrok zaužil majhno količino alergena, reakcije ni bilo. Starša sta se odločila, da bosta otroka počasi navajala na »kritično« hrano, medtem pa se naučila peči palačinke brez jajc, zamesiti kruh brez njih ter se z jedilnikom prilagoditi izrednim primerom. Najhuje je bilo, ko so prišli kam na obisk in se je na mizi znašlo raznovrstno pecivo, pa slaščice in oreški. Takrat so starši vljudno prosili gostitelje, da naj vse umaknejo z mize. Nekaj težav je bilo le s starimi starši, saj so težko doumeli, da svojemu vnuku ne smejo kupiti pudinga, pa sladkarij, sladoleda in ostalega. Težko so tudi doumeli, da se masla in smetane ne sme dodati v hrano, da mora biti jota brez zabele itd. Včasih so se pregrešili, kar se je hitro pokazalo na otrokovi koži. Staršem se je na srečo uspelo izogniti večjim konfliktom s starimi starši, čeprav so ravno take bolezni težka preizkušnja za dobre medsebojne odnose, saj odstopanja hitro privedejo do sporov in »težkih« besed, ki jih je kasneje težko ali nemogoče premostiti. Vprašanje, ki se je pojavljalo, je bilo tudi, ali za »dobrote« prikrajšati tudi starejšega otroka, ki tovrstnih težav z zdravjem ni imel?
Bolezen je počasi izzvenela, tudi po zaslugi pogovorov z vsemi tistimi, ki so imeli takšne ali drugačne izkušnje. Med znanci so imeli tudi babico, katere vnuk je bil alergičen na sintetiko in volno. Prenesel je samo bombaž. Tudi Andrejevi starši so ugotovili, da je Andrej občutljiv na volno in sintetiko. Kadar so ga pokrili s kapico, ki ni bila iz bombaža, se mu je na koži pojavila alergijska reakcija v obliki srbečice in izpuščajev. Enako se mu je zgodilo tudi po ostalih delih telesa, ki so bili v stiku z nebombažnimi vlakni. Mama se je naučila gledati deklaracije na tekstilu in kupovati zgolj in samo bombaž. Tako so prišli do bombažnih oblačil, bombažnih odejic, bombažnih prevlek, zgolj usnjene obutve (tudi copatki) in še in še. Ugotovili so tudi, da ni vsa obutev dobra za njegove občutljive nogice, ki so se še posebej v sintetičnih copatkih prekomerno potile. Potenje je povzročilo, da se je usnjen vložek v prstnem delu zvil in postal oster ter tako rezal v Andrejeve nogice, da mu je povzročil rane na prstih. Naučili so se, da je treba večkrat dnevno menjati nogavičke, uporabljati odprte usnjene sandale, da se nogice zračijo ter zvečer obutev prezračiti in posušiti. S tem so Andrejeve nožice rešili bolečin zaradi obutve.
Na srečo so se napovedi zdravnikov uresničile in bolezen je okrog 6 leta popolnoma izzvenela. Andrej je lahko ponovno užival vse po vrsti, se mu je pa ta preizkušnja kasneje pokazala kot neko pomanjkanje v življenju, saj danes pri svojih štirinajstih letih prekomerno rad uživa vse sladko in se temu ne more odreči. Vprašanje je, ali s tem »maši« svojo potrebo po sladkem, nekdanjo potrebo po ljubezni, saj je verjetno skozi telesno bolečino v zgodnjem otroškem obdobju pridelal večjo potrebo po pozornosti, po ljubečem objemu in je mogoče nekoliko bolj občutljiv fant v primerjavi z vrstniki. Danes je zdrav fant, vendar z nekoliko preveliko telesno težo. Žal. Staršem se zdi, da se je s tem, ko so se težave, povezane z alergijami, umaknile, prižgala zelena luč za vse tiste, ki želijo zalagati otroke s sladkarijami, predvsem so to stari starši in razne tete in strici. Mogoče so sladkarije pred dvajsetimi leti bile dobrina, ker jih ni bilo in so bile drage. V današnjem času pa se srečujemo s poceni in hitro dosegljivim blagom, ki mnogim otrokom, ne samo Andreju, predstavljajo prej slabo kot pa dobro popotnico za zdrav korak v nov dan. Vsi skupaj moramo pomisliti, kaj kupujemo (ne samo svojim) otrokom za darila in kot malo pozornost.
Ni znano, ali se otroška alergija v kasnejšem, zrelem obdobju lahko pojavi v novi obliki. Je pa verjetno, da če se obnovi, ostane prisotna vse življenje ali pa se preoblikuje v kakšno drugo obliko.
Idealna živila s snovmi, ki zavirajo vnetja in alergije, so: solata, korenje, repa, čebula, zelena, zelje, cvetača, brokoli, kumare, redkvice, fižol in soja. Priporočeno je uživanje čim večje količine svežega sadja in zelenjave. Pozornost je treba nameniti tudi oblačilom in obutvi, ki jih nosimo. Izogibajmo se umetnim materialom, saj ne dihajo, bodimo pozorni tudi na to, kje so bila oblačila narejena, kako in s čim so naravni materiali obdelani (barvilo, strojenje usnja), izogibajmo se konzervirani hrani in uporabljajmo čim več zelenjave z domačega vrta ali iz preverjenih virov. Potrudimo se in pripravljajmo čim več hrane na domačem ognjišču. Otrokom podarimo sadje in mlečne izdelke brez dodatkov.
Marec, 2010