Avtorica: Adrijana Gaber
Pogovarjali smo se z Andražem Cerarjem, dr. med., specialistom kardiologije in vaskularne medicine, s Kliničnega oddelka za kardiologijo v UKC Ljubljana. Glede vzrokov je povedal, da srčno popuščanje najpogosteje nastane zaradi t. i. ishemične bolezni srca, ko je preskrba srca s hranivi in kisikom motena zaradi bolezni srčnih žil, ter dodal, da je zelo pogost vzrok srčnega popuščanja tudi dolgotrajno neurejen krvni tlak (arterijska hipertenzija). Med druge vzroke srčnega popuščanja spadajo še bolezni srčnih zaklopk, okužbe srčne mišice (miokarditisi), prirojene bolezni srca, v srčno popuščanje vodijo tudi nekatere pomembne motnje srčnega ritma. Srčno popuščanje lahko nastane tudi kot posledica pridruženih bolezni, najpogosteje sladkorne bolezni, pa tudi bolezni ščitnice, kronične ledvične bolezni, pomanjkanja železa ter revmatoloških obolenj. Čezmerno uživanje alkohola, jemanje drog (predvsem kokaina) pa tudi nekatera zdravila in oblike kemoterapije pomembno okvarjajo srčno mišico, je še navedel naš sogovornik.
Cerar je še opozoril na razliko med dvema oblikama srčnega popuščanja. »Kjer je krčljivost srca še dobra, motena pa je polnitev, govorimo o srčnem popuščanju z ohranjenim iztisnim deležem. Obratno – ob okvari krčljivost mišice, kadar je iztis srca oslabljen – pa govorimo o srčnem popuščanju z okrnjenim iztisnim deležem. Med njima je več pomembnih razlik, predvsem v vzrokih, ki privedejo do te oblike, kakor tudi glede na način zdravljenja.«
Kateri so torej simptomi srčnega popuščanja ter koliko časa traja od prvih znakov do tega, da ima bolnik težave v vsakdanjem življenju? Andraž Cerar: »Bolniki s srčnim popuščanjem imajo številne simptome srčnega popuščanja, o katerih nam povejo med zdravniškim pregledom. Najznačilnejši so predvsem postopoma vedno hitrejša zadihanost ob naporih, ki so jih nedavno še dobro zmogli. Zaradi zastajanja tekočine ponoči ne morejo ležati vzravnano in potrebujejo dodatna vzglavja, občutijo otekanje v spodnje okončine, lahko celo v trebuh. Hitreje so utrujeni, izgubijo tek. Tisti z ishemično boleznijo srca opisujejo tudi tiščanje v prsih ob naporih.« Glede znakov, ki jih ugotovijo ob podrobnejšem pregledu teh bolnikov, je Cerar dejal, da lahko najdejo številne znake srčnega popuščanja.
»Ugotavljamo prekomerno polnjene vene (predvsem vratne), hitrejši srčni utrip, z osluškavanjem srca pa ugotavljamo tudi nenormalne srčne tone in šume. Nad pljuči ob zastoju tekočine slišimo inspiratorne poke (torej med vdihom), vidimo jasne stisljive otekline spodnjih okončin ali celo trebuha.« V primeru opisanih najdb je potrebna nadaljnja kardiološka diagnostika, saj opisani simptomi in znaki niso specifični le za bolezen srca, je še poudaril dr. Cerar.
»Srčno popuščanje se, razen v primeru hujših potekov, praviloma razvija počasneje in nato če ne ukrepamo pravočasno, vedno hitreje napreduje. Težave se torej postopno povečujejo, poleg tega pa se okvarjajo tudi organi, ki so prav tako pomembni za preživetje – najprej ledvica in jetra, sčasoma pa pričnejo zaradi motene preskrbe s kisikom in hranivi popuščati tudi vsi preostali organi,« je škodljivi vpliv srčnega popuščanja opisal Cerar ter dodal, da kakovost življenja tako postane pomembneje okrnjena, bolniki so lahko sčasoma prikovani tudi na posteljo.
Ocenjuje se, da je po svetu za srčnim popuščanjem obolelih že več kot 64 milijonov ljudi, v Sloveniji imamo ta hip okoli 30.000 bolnikov s tem obolenjem. Kot je povedal Cerar, pogostnost srčnega popuščanja precej narašča, saj se prebivalstvo po svetu stara. »Ocenjujemo, da ima vsak deseti starostnik nad 70. letom starosti tudi diagnozo srčnega popuščanja. Umrljivost je kljub novim metodam zdravljenja še vedno visoka – po petih letih po postavitvi diagnoze srčnega popuščanja umre vsak drugi bolnik.
Preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem je pogosto celo slabše kot pri rakavih boleznih (z izjemo najmalignejših oblik). Zaradi pogostih poslabšanj se bolniki s srčnim popuščanjem tudi pogosto vračajo v bolnišnice, kar je slab prognostični dejavnik; znano je, da se kljub najoptimalnejšemu zdravljenju v bolnišnici srčna funkcija po odpustu ne povrne več na izhodiščno raven. Prav zato je izjemnega pomena, da s pravilnim življenjskim slogom in z optimalno urejenim zdravljenjem z zdravili kardiologi poseben poudarek namenjamo preprečevanju potrebe po bolnišničnem zdravljenju,« je izpostavil Cerar.
Po besedah našega sogovornika je za uspešno zdravljenje srčnega popuščanja vsekakor pomemben individualni pristop, kar pomeni prilagoditev zdravljenja vsakemu bolniku posebej, saj so vzroki in napredovalost srčnega popuščanja pri vsakem bolniku drugačni. Cerarju se zdi pomembno tudi upoštevanje pričakovanj bolnika in v skladu z njimi načrtovanje zdravljenja. »Predvsem skušamo odpraviti vzrok srčnega popuščanja, vendar pa žal to ni vedno mogoče.«
»Pri zdravljenju srčnega popuščanja predvsem skušamo izboljšati počutje bolnika s t. i. simptomatičnimi zdravili, kamor spadajo predvsem diuretiki, ki iz telesa odstranijo odvečno tekočino in lajšajo simptome in znake srčnega popuščanja.
Druge vrste zdravil pa spadajo v tako imenovano prognostično terapijo srčnega popuščanja in so namenjene za zdravljenje tiste oblike, kjer je iztisni delež levega prekata okrnjen. Katera zdravila so to? »Glede na najnovejša priporočila svetovnih kardioloških združenj v to skupino spadajo predvsem zaviralci angiotenzinskih receptorjev in neprilizina (učinkovina sakubitril/valsartan). Če tega zdravila bolniki ne prenašajo dobro, je smiselno uvesti zaviralce angiotenzinske konvertaze ali zaviralce angiotenzinskih receptorjev. Bolnikom s srčnim popuščanjem z okrnjenim iztisnim deležem moramo, če ni kakšnih zadržkov, čim prej uvesti tudi blokatorje receptorjev beta in zaviralce mineralokortikoidnih receptorjev. Najnovejše zdravilo so zaviralci SGLT-2 (v Sloveniji lahko predpisujemo dapagliflozin in empagliflozin). Z uvedbo omenjenih zdravil tako govorimo o štirih stebrih prognostične terapije srčnega popuščanja. Vse več pozornosti se namenja tudi zdravljenju poglavitnih pridruženih bolezni, predvsem sladkorne bolezni, kronične bolezni ledvic in pomanjkanja serumskega železa.
Pri bolnikih, kjer iztisni delež srca ni okrnjen, žal uvedba prognostične terapije z dosedanjimi raziskavami ni pokazala razlike v preživetju in se zato ta terapija uporablja le pri zdravljenju pridruženih bolezni, predvsem arterijske hipertenzije ali aritmij,« podrobno pojasnjuje zdravljenje z zdravili Cerar.
»Če je zdravljenje z zdravili manj uspešno in bolezen kljub vsemu izrazito napreduje, lahko srcu pomagamo tudi s posebnimi mehanskimi podpornimi sistemi, kjer srce razbremeni posebna črpalka in iz srca prečrpa večji del krvi v telo. Zadnja in s tem dokončna možnost zdravljenja srčnega popuščanja je, v primeru odsotnosti zadržkov, presaditev srca. Vse več raziskav, tudi v Sloveniji, govori tudi za možnost zdravljenja z matičnimi celicami,« je zaključil Cerar.
Če želimo preprečiti srčno popuščanje oziroma preprečiti nastanek srčno-žilnih bolezni, je zaščitne ukrepe dobro uvesti že dovolj zgodaj, vsaj deset let pred morebitnim nastankom obolenja. Dobro je, da razmislimo o spremembi življenjskega sloga, o svoji prehrani.
Nezdravo oziroma nepravilno prehranjevanje, stres in nezdrav način življenja pripomorejo k nastanku te bolezni; motnjam v presnovi maščob, sladkorni bolezni in zvišanemu krvnemu tlaku. Zdrava prehrana naj vsebuje dovolj maščobnih kislin, priporočajo uživanje zadosti maščobnih kislin omega-3. Privoščimo si zadosti spanja, najbolje osem ur dnevno. Priporočljivo je zgodnje odhajanje spat in zgodnje vstajanje. Če uživamo mediteransko dieto, si tveganje za srčno-žilne bolezni zmanjšamo za 37 %. Priporočljivo je občasno krajše postenje, ko na primer v času osmih ur lahko uživamo hrano, 16 ur pa se postimo. S tem bomo tudi omejili vnos kalorij in zmanjšali tveganje za debelost oziroma celo shujšali. Naučimo se tudi določenih metod in tehnik za obvladovanje stresa.
A Najznačilnejši simptom je nenadna zadihanost ob naporih, ki smo jih nedavna še zmogli.
B Vsak deseti starostnik nad 70. letom starosti ima diagnozo srčnega popuščanja.
C Pri zdravljenju skušajo odpraviti vzroke, vendar to ni vedno mogoče.