Revmatoidni artritis je kronična vnetna revmatična bolezen. Bolnika spremlja vse življenje in se kaže kot vnetje sklepov. Gre za avtoimuno bolezen, ki se pojavi zaradi spremembe v našem imunskem sistemu. Ta začne proizvajati določena protitelesa, ki povzročijo vnetni odgovor celic sklepne ovojnice (pričnejo napadati sklepno ovojnico). Posledica tega je vnetje in otekanje sklepov. Če bolezni ne zdravimo, lahko vodi v deformacije sklepov, zmanjšano funkcionalnost in nazadnje v invalidnost.

Avtorica: Maja Korošak

Kateri so vzroki za nastanek te bolezni?

Anuška Podovšovnik, dr. med., specialistka za revmatologijo, iz Splošne bolnišnice Izola je povedala, da je teorij glede vzrokov revmatoidnega artritisa več, vendar izvor ni docela pojasnjen.

»Vemo, da so lahko osnovni vzroki dedni, in verjetnost, da se bo bolezen pojavila, se poveča do dvajsetkrat, če je med sorodniki v prvem kolenu bolnik s to boleznijo. Domnevamo tudi, da na nastanek vplivajo ženski spolni hormoni, saj se bolezen v večjem obsegu pojavlja pri ženskah, značilno je pojavljanje te bolezni po porodu. Zdravniki tudi menimo, da se bolezen pogosteje pojavlja pri kadilcih kot pri nekadilcih zaradi sprememb v pljučnem imunskem sistemu. Lahko pa bi bila bolezen tudi posledica določenih virusnih okužb, vendar te povezave še niso dodobra dognane. Podobno je z domnevo, da gre za povezavo z vnetji obzobnih tkiv,« je pojasnila dr. Podovšovnikova.

Kateri so simptomi revmatoidnega artritisa?

Anuška Podovšovnik: »Revmatoidni artritis se začne v sklepih, kjer se pojavijo bolečine, ki so značilno vnetne – izrazitejše so takrat, ko mirujemo, predvsem ponoči, med gibanjem nekoliko izzvenijo. Sčasoma sklepi začnejo otekati, na območju sklepa se pojavi rdečina in v njem se začne nabirati tekočina. Bolniki so zjutraj okoreli in ta okorelost traja več kot uro, težko se premikajo, čez dan se stanje izboljša. Včasih se vnetje kaže tudi na pljučih ali koži in sluznicah, redkeje so prizadeti tudi drugi organski sistemi.«

Ali se morda bolezen začne z nekakšno predfazo, ko nastopa le okorelost, brez bolečin? Dr. Podovšovnikova odgovarja, da je možno. »Seveda, bolezen se lahko začenja na različne načine, diagnosticiramo pa jo lahko šele takrat, ko pride do sklepnega vnetja. Na začetku se bolezen lahko pojavlja v obdobjih, kjer poslabšanjem sledijo izboljšanja. Kasneje je menjave teh obdobij manj in bolezen preide v kronično fazo. Sklepi otekajo, bolniki čutijo bolečine, se slabo počutijo, so lahko utrujeni in tudi hujšajo.«

Potek revmatoidnega artritisa

Bolezen se lahko začne s poslabšanji in izboljšanji, sčasoma je teh izboljšanj manj. Nezdravljena vodi k poškodbam tudi drugih organskih sistemov, bolnik hujša in se slabo počuti. Prizadetih je lahko več sklepov naenkrat, tako da bolnik ne more več niti vstati iz postelje. Nazadnje lahko pride do deformacije sklepov, delov telesa bolnik ne more več uporabljati in to vodi do okrnitve dnevnih dejavnosti in v invalidnost.

Ali so prizadeti vsi sklepi? »Prizadeti so večinoma mali sklepi in to simetrično, na primer na prstih in zapestjih obeh rok, prizadeti pa so lahko tudi sklepi v ramenih, kolkih, komolcih, kolenih in stopalih, redkeje pa tudi sklepi vratnih vretenc,« odgovarja dr. Podovšovnikova.

Kako se postavlja diagnoza?

»Najprej se na osnovi dobrega pogovora s pacientom naredi anamneza in oceni klinično stanje pacienta. Revmatolog tako oceni, ali gre za artritis, ali torej gre za pravo otekanje v sklepe. V pomoč pa so nam preiskave krvi, kjer lahko ocenimo povišane kazalnike vnetja. Na voljo so tudi specifične preiskave krvi, s katerimi določamo avtoprotitelesa v krvi, revmatoidni faktor in protitelesa CCP (ciklični citrulinirani peptid). To nam olajša postavitev diagnoze, pomaga pa tudi rentgensko slikanje sklepov, kjer se lahko vidijo značilni znaki revmatoidnega artritisa, kot so poškodbe na kosteh oziroma erozivne spremembe.

Včasih pa imajo pacienti narejeno že preiskavo z magnetno resonanco ali ultrazvok, ki še dodatno pripomore k objektivni oceni,« razlaga naša sogovornica in dodatno pojasni, kako poteka vnetje v sklepih pri revmatoidnem artritisu. »Avtoprotitelesa povzročajo imunski odgovor v sklepni ovojnici, zaradi tega se poveča število vnetnih celic, ki aktivirajo vnetje v sklepu. Tako se v sklepu nabira več tekočine in najprej pride do poškodbe hrustanca, sklepne ovojnice in priležnih tkiv, potem tudi do poškodbe kosti. Zaradi česa pride do otekanja sklepa? Debeli se sklepna ovojnica, v sklepu pa se nabira tekočina in navzven se oblikuje oteklina.«

Zdravljenje do konca življenja

Zdravljenje je dolgotrajno in večinoma tudi vseživljenjsko, saj govorimo o kronični bolezni. Kot pove dr. Podovšovnikova, se pri tem uporabljajo zdravila, ki vplivajo na imunski sistem (imunomodulatorna zdravila). »Cilj zdravljenja je, da je pacient brez oteklih sklepov, da bolezen ostane v remisiji,« poudari sogovornica in dodaja, da z imunomodulatornimi zdravili zmanjšujemo imunski odgovor našega telesa proti lastnemu tkivu.

»Zdravila se izbirajo po načelu personalizirane medicine, glede na posameznika. Za zdaj še niso točno določeni markerji, da bi vedeli, katero zdravilo bo za določenega pacienta najboljše, potrudimo pa se zbrati čim več podatkov o bolniku in se na podlagi tega odločamo za zdravljenje. Kot prvo zdravilo je v svetovnih strokovnih smernicah priporočen metotreksat, ki ga poznamo že nekaj let. Poznati pa moramo morebitne pridružene bolezni, ali obstajajo določene omejitve glede izbire zdravil. Pri izbiri zdravila upoštevamo tudi življenjski slog in načrte bolnika. Na primer pri mladih, ki načrtujejo družino, ne izbiramo zdravil, ki niso skladna z nosečnostjo,« pojasnjuje dr. Podovšovnikova.

Poleg klasičnih imunomodulatornih zdravil se uporabljajo tudi biološka imunomodulatorna zdravila. »Tudi ta niso več novost, uporabljamo jih dve desetletji. So v obliki injekcij, ki si jih lahko bolnik sam aplicira doma enkrat, dvakrat ali štirikrat mesečno, in so učinkovita in varna. Določena biološka zdravila se lahko dajejo tudi v obliki intravenskih infuzij v bolnišnici. Zadnja leta pa so na voljo sintetična tarčna zdravila, ki vplivajo na sistem JAK – tako imenovani zaviralci JAK. Tarčna zdravila so na voljo v obliki tablet in to nekaterim bolnikom pomeni lažji način jemanja, predvsem tistim, ki so gibalno ovirani.« Kaj je JAK? Gre za encim janus kinaza, ki pospešuje procese v celici, ki privedejo do imunskega ali vnetnega odziva. Zaviranje tega encima je lahko koristno pri nekaterih hematoloških malignih boleznih in avtoimunskih boleznih, vključno z revmatoidnim artritisom. Inhibitorji janus kinaz delujejo podobno kot biološka zdravila, vendar blokirajo več citokinov hkrati.

Dr. Anuška Podovšovnik izpostavi pomen večje izbire zdravil: »Prednost večje izbire je v večji možnosti, da bomo za bolnika našli pravo zdravilo, s katerim bomo dosegli umirjanje bolezni. Pri nekaterih bolnikih imajo določena zdravila preveč stranskih učinkov in jih je treba zamenjati. Pri drugih ne smemo predpisati določenega zdravila zaradi pridruženih bolezni ali na primer načrtovane nosečnosti. Pri tretjih določena zdravila ne učinkujejo, pa poskušamo z drugimi … Zgodi se tudi to, da pri nekem bolniku zdravilo deluje vrsto let, pa po določenem času preneha učinkovati.«

Neželeni učinki imunomodulatornih zdravil

»Tako kot vsaka zdravila imajo lahko tudi imunomodulatorna zdravila za zdravljenje revmatoidnega artritisa neželene učinke. Vplivajo lahko na spremembo krvne slike, na porast jetrnih encimov. Zaradi tega imajo bolniki redne kontrole v revmatološki ambulanti ali pri osebnem zdravniku. Na začetku so te kontrole mesečne, pozneje na tri mesece. Zdravila lahko povzročajo tudi pogostejše okužbe, in če jih, bolniku svetujemo, naj takrat začasno prekine jemanje imunomodulatornih zdravil, še posebno če mora jemati antibiotike.«

Zdrav življenjski slog

Kaj še priporočajo bolnikom z revmatoidnim artritisom? »Morda v ambulantah premalo govorimo o zdravem načinu življenja. Priporočamo zdravo prehrano, najboljša je mediteranska dieta, saj imajo bolniki z revmatoidnim artritisom večje tveganje za srčno-žilne dogodke in ta dieta dokazano ugodno deluje na srčno-žilni sistem. Priporočamo, da bolnik skrbi za urejen krvni tlak in holesterol. Seveda priporočamo tudi gibanje, vendar ne v fazi aktivnega vnetja. Ko pa dosežemo fazo remisije, ko se torej bolezen umiri, naj se bolnik giba, do bolečine. S tem se krepijo mišice in kosti. Bolniki naj skrbijo za zdravo telesno težo in za zadostno raven vitamina D. Poskrbijo naj za zadosten počitek in naj se izogibajo stresu,« za konec vsem bolnikom svetuje dr. Podovšovnikova.

Društvo revmatikov Slovenije

12. oktobra smo obeleževali svetovni dan revmatikov in Društvo revmatikov Slovenije je ob tej priložnosti organiziralo novinarsko konferenco, na kateri so o revmatičnih boleznih in njihovem zdravljenju ter izzivih bolnikov govorili strokovnjaki za revmatične bolezni v Sloveniji, poleg revmatologov še psihoterapevtka in fizioterapevtka, ki sta pomemben del multidisciplinarne obravnave bolezni, ter predstavniki društva.

Sicer pa si DRS že vrsto let prizadeva doseči višjo kakovost in neodvisnost življenja bolnikov in invalidov z vnetno revmatično boleznijo. S tem namenom izvajajo osem posebnih socialnovarstvenih programov, ki preprečujejo in blažijo telesne, duševne, socialne in zdravstvene posledice bolezni in invalidnosti ter tako pripomorejo k boljši in enakopravnejši vključenosti revmatikov v družbo. Prvi takšen program je rehabilitacija in ohranjanje psihofizičnega zdravja revmatikov/invalidov. Prirejajo različna izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje in delo odraslih revmatikov in njihovih družinskih članov pa tudi mladostnikov in njihovih svojcev. Svojim članom svetujejo o dejavnem in neodvisnem življenju ter delu, člane pa tudi obiskujejo na domu, nudijo nego, fizično in drugo pomoč starejšim in težje obolelim. Pestra je tudi njihova informativna dejavnost, poskrbijo pa tudi za šport in rekreacijo revmatikov, zlasti s pohodništvom, in za kulturne dejavnosti.

ABC

A Na začetku so izboljšanja in poslabšanja bolezni, kasneje se razvije v kronično obliko.

B Zdravljenje je dolgotrajno, večinoma traja do konca življenja.

C Revmatoidni artritis se zdravi po načelih personalizirane medicine.