Avtorica: Adrijana Gaber
Z asist. dr. Sebastjanom Merlom, dr. med., vodjem Oddelka za ginekološko onkologijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, smo se pogovarjali o tej bolezni: kdaj se najpogosteje pojavlja, kateri so dejavniki tveganja, znaki, kako poteka diagnosticiranje in kako zdravljenje.
Povedal je, da je tveganje večje pri ženskah, ki niso rodile ali pa so rodile v kasnejšem življenjskem obdobju, po 35. letu, pomembni pa so tudi genetski dejavniki: če je v družini že kakšna prednica zbolela za rakom jajčnikov, je tveganje, da za tem zbolimo, večje.
Tveganje za rak jajčnika povečujeta debelost in hormonska nadomestna terapija, tveganje pa je večje tudi pri tistih, ki kadijo. »Poenostavljeno lahko rečemo, da je rak jajčnika pogojen s časom, ki ga ženska preživi v ovulacijski dobi oziroma s številom ovulacij. Manjše število ovulacij je bilo v rodnem obdobju, manjša je verjetnost, da bo ženska zbolela za tem rakom. To pomeni, da dejavniki, ki preprečujejo ovulacijo, ščitijo pred rakom jajčnika. Torej večje število nosečnosti, pozna prva menstruacija in zgodnja menopavza pomenijo nižjo verjetnost za pojav raka jajčnika. Dojenje in oralna kontracepcija prav tako zmanjšujeta možnost pojava raka jajčnikov. Zato je tveganje nekoliko manjše pri tistih, ki so jemale hormonsko kontracepcijo,« je še pojasnil naš sogovornik.
Ena od možnosti preprečevanja tega raka je preventivna odstranitev jajčnikov. V katerih primerih svetujete preventivno odstranitev jajčnikov? »Preventivno odstranjujemo jajčnike in jajcevode pri nekoliko starejših ženskah, ki so genetsko obremenjene in pri njih z genetskimi testi ugotovimo mutacijo genov BRCA1 in BRCA2. Če se rak pojavlja v družinah, torej zaradi mutacije gena BRCA1, se lahko pojavi deset let prej. Lahko se pojavi tudi pred 50. letom, pred 40. pa se običajno ne. Zaradi tega bi bila odstranitev jajčnikov pred to starostjo nepotrebna. Pri mutaciji gena BRCA2 pa se rak jajčnikov ne pojavi nič prej kot pri raku, ki se ne pojavi zaradi mutacije gena.«
Kakšni so znaki in simptomi raka jajčnikov? »Zgodnjih znakov raka jajčnikov žal ni. Ko odkrijemo raka, običajno gre za že napredovali stadij bolezni, ko je rak že razširjen po celotni trebušni votlini. A so tudi ti pozni znaki precej nespecifični, kar pomeni, da so podobni znakom mnogih drugih bolezenskih stanj. A je vendarle potrebno biti pozoren na nepojasnjeno utrujenost, nenadno in nepojasnjeno pridobivanje ali izgubo telesne teže, spremembe v prebavi (kot na primer zaprtje), povečanje obsega trebuha in stalen občutek napihnjenosti.
Možen znak je tudi bolečina v spodnjem delu trebuha, občutek hitre sitosti po hranjenju ter spremembe v pogostosti uriniranja in težave pri odvajanju blata. Pojavi se lahko tudi tiščeča, topa bolečina. Ženske naj se ob dalj časa trajajočih težavah posvetujejo z izbranim ginekologom,« še svetuje dr. Merlo. Ali je potem sploh možno, da se rak odkrije v zgodnji fazi bolezni? »Zelo redko in bolj naključno na kakšnem ginekološkem pregledu. Torej ne moremo govoriti o zgodnjem odkrivanju raka jajčnikov. Prav tako nimamo učinkovitih presejalnih testov za raka jajčnika, preprosto nimamo učinkovite metode za zgodnje odkrivanje tega raka.«
Sum na to vrsto raka se postavi na podlagi anamneze in kliničnega pregleda. Sledi ginekološki pregled, pri katerem z vaginalnim in abdominalnim ultrazvokom pridejo do določenih kliničnih podatkov in slik, ki dodatno potrdijo verjetnost diagnoze. Sicer je za dokončno postavitev diagnoze in določitev razširjenosti bolezni potreben operativni poseg. Na Onkološkem inštitutu se običajno odločajo za minimalno invaziven poseg – diagnostično laparoskopijo. »Pri tem posegu pridobimo del tkiva za histološko preiskavo, hkrati pregledamo celotno trebušno votlino ter ocenimo razširjenost bolezni. To je najpomembnejše, saj se glede na ta izvid v multidisciplinarnem timu odločamo o nadaljnjih korakih zdravljenja,« postopek diagnosticiranja razloži dr. Merlo.
Kako potem poteka zdravljenje? Glede na to, da je večinoma bolezen že v napredovali fazi, je zdravljenje običajno kombinacija sistemskega in kirurškega zdravljenja. Kadar raka odkrijejo v zgodnji fazi, pa je zdravljenje lahko tudi samo kirurško. Sistemsko zdravljenje predstavljajo ciklusi kemoterapije, ki je lahko izvedena predoperativno ali po operaciji – odvisno od tega, koliko je rak v trebušni votlini že razširjen. Na podlagi opravljenih predoperativnih preiskav in izvida diagnostične laparoskopije se torej odločajo o nadaljnjih postopkih. »Če ocenimo bolezen kot odstranljivo v celoti, torej brez makroskopskega ostanka, začnemo zdravljenje z operativnim posegom, ki se lahko zelo razlikujejo po obsegu. Bistvena je namreč popolna odstranitev tumorja. Če ocenimo, da tumorja oziroma metastaz z operativnim posegom ne bomo odstranili v celoti, se odločimo za sistemsko zdravljenje z namenom zmanjšanja obsega bolezni in nato sledi operativni poseg preostalega bolnega tkiva.«
Glede uspešnosti zdravljenja dr. Merlo pove, da je pri razširjeni obliki bolezni preživetje bolnic žal nizko, preživi jih okoli 34 %. Preživetje bolnic pri omejeni obliki raka pa je 94-odstotno.
Poleg raka jajčnikov obstajajo še drugi raki rodil, ki se povsem razlikujejo glede na razširjenost, zgodnje odkrivanje in stopnjo smrtnosti.
Nastane večinoma kot posledica okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV) in je ena izmed redkih rakavih bolezni, za katero obstaja učinkovit presejalni test za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in njihovo uspešno zdravljenje. Od leta 2007 je v Sloveniji na voljo cepivo, ki uspešno prepreči okužbe z najbolj rizičnimi virusi HPV.
Predstavlja približno 1,5 % vseh novo odkritih rakov pri nas. Zaradi učinkovitega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb se je pojavnost v zadnjih letih skoraj prepolovila. Po podatkih iz Registra raka Slovenije je leta 2017 na novo zbolelo 86 žensk in umrlo 43, kar nas uvršča med države z najnižjo pojavnostjo in umrljivostjo zaradi raka materničnega vratu. Največ primerov odkrijejo pri ženskah med 25. in 55. letom starosti. Okvirno petletno preživetje bolnic z omejeno boleznijo je 96,2 %, z razširjeno 54 % in z razsejano 11 %.
To je najpogostejši rak rodil in peti najpogostejši maligni tumor pri ženskah. Najpogosteje zbolevajo ženske med 60. in 65. letom starosti, pred 50. letom zboli le okoli 10 % bolnic.
Rak materničnega telesa se deli na več podtipov. Več kot 95 % vseh primerov predstavlja rak endometrija ali rak maternične sluznice. Iz vezivnega ali mišičnega tkiva maternice pa se lahko razvijejo sarkomi, ki predstavljajo 2–5 % vseh primerov tega raka. Petletno preživetje za vse stadije raka endometrija je nad 80 %. Če je ob postavitvi diagnoze omejen samo na sluznico, pa preživetje presega 95 %.
Primarni rak nožnice je zelo redek, v Sloveniji je leta 2016 po podatkih iz Registra raka Slovenije za rakom nožnice zbolelo 14 žensk. Pogosteje zbolevajo starejše ženske, večina obolelih je starejših od 50 let. Rak nožnice se deli na več podtipov, v 90 % primerov gre za ploščatocelični karcinom, kjer se rak razvije iz celic vaginalne stene.
Rak, ki se pojavi na zunanjem spolovilu, predstavlja le približno 4 % vseh ginekoloških rakov. Približna letna pojavnost obolevnosti znaša 5,5 primera na 100.000 prebivalcev. Najpogosteje se pojavlja pri ženskah po 60. letu starosti, zbolijo pa lahko tudi mlajše. Pri mlajših ženskah je rak zunanjega spolovila pogosto povezan z dolgotrajno okužbo z visoko rizičnimi humanimi papiloma virusi (HPV).
Rak se lahko pojavi kjer koli na zunanjem spolovilu. Najpogosteje pa se pojavlja na velikih in malih sramnih ustnicah ter presredku. Redkeje se pojavi na klitorisu, venerinem gričku ali Bartolinijevih žlezah.
A Tveganje je večje pri ženskah, ki niso rodile ali pa so rodile v kasnejšem življenjskem obdobju.
B Preventivno odstranitev jajčnikov izvedejo pri starejših ženskah, ki so genetsko obremenjene.
C Zdravljenje je kombinacija sistemskega in kirurškega zdravljenja.