Ste že kdaj utrpeli poškodbo kolena, kateri je sledila rehabilitacija? Ste imeli morda občutek, da vam rehabilitacija ni pomagala in je stanje še celo poslabšala? Ali ste vedeli, da lahko majhne napake v procesu okrevanja povzročijo precejšnje težave? Vas zanima katere so najpogostejše napake pri rehabilitaciji kolena in si želite izvedeti, kako izboljšati celoten terapevtski proces za čim hitrejše okrevanje?
Poškodbe kolena predstavljajo pogosto zdravstveno stanje, saj omejujejo svobodo našega gibanja in na ta način slabšanjo kvaliteto izvajanja vsakodnevnih aktivnosti. Ne glede na to, ali gre za poškodbo med športno aktivnostjo ali pa za posledico dolgotrajne obrabe je dobra rehabilitacija kolena ključnega pomena za povrnitev njegove moči, gibljivosti in funkcionalnosti.
Najpogostejše poškodbe kolena so predvsem:
Kljub temu se mnogi pacienti soočajo s počasnim ali nepopolnim okrevanjem, zaradi napačnih pristopov in napak v rehabilitacijskem procesu. Ko pride do poškodbe, so lahko vključeni tako ligamenti kot hrustanec in druga tkiva, kar vodi v bolečino, omejitve gibanja in izgubo stabilnosti.
Pravilna rehabilitacija je zasnovana tako, da zmanjša vnetje, krepi mišice okoli kolena, izboljša gibljivost in stabilnost ter spodbuja celjenje poškodovanih tkiv.
Ali ste vedeli, da lahko že majhne napake pri rehabilitaciji kolena upočasnijo okrevanje in povzročijo celo nadaljnje poškodbe? V tem članku bomo razkrili pet najpogostejših napak rehabilitacije kolena in vam ponudili strokovne nasvete, kako se jim izogniti.
Spoznajte 5 pogostih napak v sklopu rehabilitacije kolena
Nepravilna ocena
Prva in temeljna napaka pri rehabilitaciji kolena je nepopolna ali nepravilna ocena poškodbe, ki lahko vodi v napačno razumevanje njene resnosti in neustrezno načrtovanje celotnega rehabilitacijskega programa.
Na prvi pogled lahko poškodba izgleda manj obsežna, vendar so pod površjem morda prisotne tudi druge resnejše poškodbe ligamentov, hrustanca ter drugih tkiv. Če zdravnik ne izvede ustrezne diagnostike ali spregleda pomembne znake poškodbe, to lahko privede do neustreznega načrtovanja rehabilitacijskega programa.
Zaradi zgoraj omenjenih posledic, je skrbna in dobra ocena ključnega pomena. Na podlagi pravilne ocene poškodbe je mogoče oblikovati individualiziran program, ki ustreza specifičnim potrebam in zmožnostim posameznika.
Neustrezna individualizacija programa
Med pomembno napako v rehabilitaciji kolena spada tudi neustrezna individualizacija programa. Vsak posameznik ima namreč individualne potrebe, omejitve in stopnjo zmogljivosti, ki jih je v sklopu rehabilitacije potrebno upoštevati. Ignoriranje individualnih razlik lahko vodi v neuspeh pri doseganju želenih rezultatov.
Če je rehabilitacijski program preveč splošen, lahko posameznik prejema vaje in terapije, ki niso prilagojene njegovemu specifičnemu stanju in potrebam, kar povzroči pomanjkanje učinkovitosti in poveča tveganje za nastanek poškodb.
Nasprotno lahko tudi preveč napreden program preobremeni poškodovano koleno, kar privede do poslabšanja.
Dobra individualizacija torej vključuje stalno spremljanje in ocenjevanje napredka ter prilagajanje programa glede na potrebe in cilje posameznika. Le tako je mogoče doseči optimalne rezultate rehabilitacije in zagotoviti varnost ter učinkovitost procesa.
Prehitra progresija vaj
Za pogosto napako v procesu rehabilitacije velja tudi prehitra progresija vaj, kar pomeni, da posameznik prehiteva/preskakuje stopnje rehabilitacije in prehitro začne z izvajanjem zahtevnejših vaj in večje obremenitve, kot je glede na stopnjo okrevanja primerno.
Hitra progresija vaj lahko predstavlja tveganje za poškodbe ali poslabšanje stanja poškodovanega kolena.
Poleg tega hitra progresija vaj pogosto pomeni, da se osredotočamo le na kvantiteto vadbe, ne pa tudi na kakovost izvajanja, kar vodi v slabe gibalne vzorce, nepravilno obremenitev sklepov in mišic ter povečanje tveganje za težave na dolgi rok.
Rehabilitacijski program se mora torej posamezniku prilagajati progresivno glede na stopnjo okrevanja. Zahtevnejše vaje uvajamo postopoma, pri čemer se dosledno upoštevajo simptomi poškodbe.
Pomanjkanje počitka
Ena pomembnih napak pri rehabilitaciji kolena je pomanjkanje počitka. Medtem ko sta vadba in terapija pomembni za obnovo moči, gibljivosti in stabilnosti kolena, je prav tako bistvenega pomena, da posamezniku zagotovimo dovolj časa za počitek.
Ko telo nima dovolj časa za regeneracijo, bolečina postane kronična, vnetje se lahko poveča, celotno okrevanje pa upočasni.
Poleg tega pomanjkanje počitka lahko vpliva tudi na psihološko stanje posameznika. Neprestana aktivnost lahko povzroči izgorelost, poveča raven stresa in zmanjša motivacijo za nadaljnjo rehabilitacijo.
Le na ta način se lahko doseže optimalno okrevanje po poškodbi kolena in prepreči ponovne poškodbe.
Osredotočenost na fizične vidike
Ena od pogostih napak pri rehabilitaciji kolena je osredotočanje le na fizične vidike, kot so moč, gibljivost in stabilnost kolena, pri čemer so drugi dejavniki spregledani.
Pomembno je, da poškodbo kolena obravnavamo celostno, kar zajema obravnavo telesa kot celote, brez osredotočanja le na posamezne dele. Celostni pristop upošteva različne vidike, ki lahko vplivajo na okrevanje, vključno z okoliščinami poškodbe, prehrano, spanjem, stresom in psihološkim stanjem posameznika.
Celostni pristop torej vključuje tako fizične, kot tudi prehranske, čustvene in psihološke vidike. To pomeni, da se posameznika obravnava kot celoto in se upošteva vse dejavnike, ki lahko vplivajo na njegov proces okrevanja.
Kako rehabililtacija kolena poteka v naši kliniki Medicofit?
Rehabilitacija in fizioterapija kolena po poškodbi sta običajno sestavljeni iz večih stopenj, ki se prilagajajo glede na vrsto in resnost poškodbe ter individualne potrebe posameznika.
Naši strokovnjaki sprva stanje in poškodbo dobro ocenijo. Prvi korak rehabilitacije je običajno usmerjen v zmanjšanje vnetja in bolečine, kar dosežemo z uporabo ledenih obkladkov, kompresije, dvigovanja obolele okončine ter počitka. V uporabi so tudi nekatera zdravila proti bolečinam ali vnetju.
Ko se vnetje zmanjša, cilj postane predvsem obnova gibljivosti kolena, kar vključuje raztezne vaje in mobilizacijo, ki pomagajo izboljšati obseg gibanja.
Krepitev moči kolenskih mišic je ključna za stabilizacijo sklepa in preprečevanje nadaljnjih poškodb. Vaje so osredotočene predvsem na mišico kvadriceps, mišice zadnjice, mišice stegna in druge mišice okrog kolena.
Ko se moč in stabilnost kolena izboljšata, se pacient šele lahko začne postopno vračati k običajnim aktivnostim ter športnim dejavnostim.
Za uspešen potek rehabilitacije je nujno tudi nadaljnje spremljanje in prilagajanje programa. Pomembno je, da pacient in fizioterapevt sodelujeta, s čimer se poveča tudi možnost za uspešno okrevanje.
Vsebino omogoča: Medicofit d.o.o.
Viri
Clark, N. C. (2015). (vii) The role of physiotherapy in rehabilitation of soft tissue injuries of the knee. Orthopaedics and Trauma, 29(1), 48–56. https://doi.org/10.1016/j.mporth.2014.11.008
Luvsannyam, E., Jain, M. S., Leitao, A. R., Maikawa, N. in Leitao, A. E. (2022). Meniscus Tear: Pathology, Incidence, and Management. Cureus. https://doi.org/10.7759/cureus.25121
Malone, T., Blackburn, T. A. in Wallace, L. A. (1980). Knee Rehabilitation. Physical Therapy, 60(12), 1602–1610. https://doi.org/10.1093/ptj/60.12.1602
Raines, B. T., Naclerio, E. in Sherman, S. L. (2017). Management of Anterior Cruciate Ligament Injury: What’s In and What’s Out? Indian Journal of Orthopaedics, 51(5), 563–575. https://doi.org/10.4103/ortho.IJOrtho_245_17
Yasen, S. K. (2023). Common knee injuries, diagnosis and management. Surgery (Oxford), 41(4), 215–222. https://doi.org/10.1016/j.mpsur.2023.02.003
