Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za zlome. Po podatkih mednarodne fundacije za osteoporozo bosta osteoporozni zlom po 50. letu starosti utrpela vsaka tretja Slovenka in vsak peti Slovenec. Strokovnjaki klinike Medicofit vam predstavljajo možnosti, kako osteoporotične spremembe obvladati že v nastanku.

Osteoporoza je pogosta presnovna bolezen kosti. Značilna je po svoji nizki kostni gostoti in spremenjeni arhitekturi kostnega tkiva, kar povečuje tveganje za zlome kosti. Pogosto jo imenujemo tudi »tiha bolezen«, saj se je ne zavedamo, dokler ne pride do prvega zloma.

Ali ste vedeli, da ima notranjost zdrave kosti majhne prostore, podobne satovju? Osteoporoza te prostore poveča, zaradi česar kost izgublja moč in gostoto. Poleg tega postane zunanja plast kosti šibkejša in tanjša.

Osteoporozni zlomi so problematični predvsem zato, ker se pojavijo že pri minimalni obremenitvi povsem običajnih dnevnih aktivnostih – hoji, sedenju in manjših padcih.

Raziskave so nedvoumno pokazale, da dolgoročna fizioterapija, prilagojena individualnim potrebam posameznika, učinkovito poveča gostoto kosti, okrepi mišice ter zmanjša tveganje za zlome. Kako vam lahko pomagamo v kliniki Medicofit, vam predstavljamo v nadaljevanju.

Kako pogosta je osteoporoza in kdaj se pojavi?

Pogostost bolezni narašča s starostjo. Po podatkih za Slovenijo ima bolezen nad 50. letom kar 27,5% žensk in  14,6% moških starih nad 60 let. Nad 65. letom starosti pa ima osteoporozo kar 40,6% žensk ter 16,7% moških.

Ali ste vedeli, da si bo skoraj vsaka druga ženska in vsak peti moški po 50. letu starosti do konca življenja zlomil/a kost zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze? Najpogostejši so zlom zapestja, vretenc, kolka in nadlahtnice.

Ali ste vedeli, da kost ni struktura, ki v mladosti zraste in ostane do konca življenja enaka? Naše kosti celo življenje tvorijo novo kostnino, ki ves čas zamenjuje starejše tkivo – temu rečemo remodelacija.

V naši mladosti je pospešen proces izgradnje kosti, v odrasli dobi (okoli 30. leta) dosežemo svojo maksimalno kostno gostoto, že po 30. letu pa prevlada proces razgradnje kostnine. Tako se naša kostna gostota že po 30. letu starosti, počasi a vztrajno, niža.

Velikost in oblika okostja torej sledita genetskemu programu, vendar lahko nanju močno vplivata obremenitev ali sila, ki nastane pri naši telesni dejavnosti. Naše kosti dosežejo obliko in velikost, ki najbolj ustrezata njihovi funkciji. Z drugimi besedami, “oblika sledi funkciji” – bolj bo kost obremenjena, močnejša bo.

Kakšne simptome povzroča osteoporoza?

Osteoporoza je bolezen, ki se pogosto razvije brez očitnih simptomov v zgodnjih fazah. Simptomi osteoporoze se običajno pojavijo, ko je kostna gostota že zmanjšana, kar poveča tveganje za zlome.

Včasih se prvi znaki pokažejo kot spremembe dlesni, zmanjšana moč prijela in krhki nohti. Ker gre za zelo splošne težave, jih pogosto spregledamo.

Huda osteoporoza se običajno odkrije zaradi zloma pri majhni obremenitvi – padcu ali celo pri močnem kihanju ali kašlju. Značilne so bolečine v križu ali vratu ter zmanjšanje telesne višine – tudi do 10cm.

Bolečine v hrbtenici ali izguba višine so lahko znak kompresijskega zloma vretenca. To je zlom enega od vretenc v hrbtenici, ki je tako šibko, da se zlomi že pod običajnim pritiskom lastne teže.

Najresnejši zaplet osteoporoze je zlom kolka, ki se lahko zgodi že ob manjših poškodbah in padcih s stojne višine. Kako bi se počutili, če vam povemo, da je tveganje za zlome mogoče zmanjšati? Več v nadaljevanju.

Dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze

Nastanek osteoporoze je kompleksen proces, ki ga lahko vplivajo različni dejavniki. Razumevanje teh dejavnikov tveganja je ključno za prepoznavanje posameznikov s povečanim tveganjem in izvajanje preventivnih ukrepov. Med pomembne dejavnike tveganja za nastanek osteoporoze sodijo:

• Starost: Staranje je povezano z naravnim zmanjševanjem kostne gostote. Starejši posamezniki so zato bolj dovzetni za razvoj bolezni.
• Spol: Ženske so v večjem tveganju za osteoporozo kot moški, še posebej po menopavzi. Upad estrogena, ki se pojavi med menopavzo, pospeši izgubo kostne mase.
• Genetika: Dednost igra vlogo pri določanju gostote kosti. Posamezniki, katerih družinski člani so imeli osteoporozo ali zlome kosti, imajo večje tveganje.
• Nizka telesna teža: Osebe z nizko telesno maso imajo običajno tudi manjšo kostno gostoto.
• Neustrezna prehrana: Pomanjkanje kalcija in vitamina D v prehrani lahko prispeva k zmanjšanju kostne gostote.
• Premalo telesne aktivnosti: Redna telesna aktivnost spodbuja ohranjanje kostne mase. Pomanjkanje gibanja povečuje tveganje za osteoporozo.
• Kronične bolezni: Določene bolezni, kot so revmatoidni artritis, celiakija in endokrine motnje, lahko vplivajo na kostno gostoto.

Če ste se v opisanih dejavnikih tveganja prepoznali, vam v nadaljevanju predstavimo načine kako preprečiti osteoporozo že pred pojavom prvih simptomov ali zlomov. Prav tako smo za vas pripravili nekaj koristnih nasvetov za zmanjšanje dejavnikov tveganja, na katere imamo z življenjskim slogom neposreden vpliv in so ključnega pomena pri ohranjanju kostne gostote.

Kako diagnosticiramo osteoporozo?

Edini način, da osteoporozo pravočasno odkrijemo in zdravimo, je merjenje mineralne kostne gostote – žal je običajno diagnoza še vedno postavljena šele po prvem zlomu.

Vašo kostno gostoto lahko izmerimo s pomočjo aparata, ki z nizkimi stopnjami rentgenskih žarkov določi delež mineralov v vaših kosteh – dvoenergijska rentegentska absorpciometrija (DXA). Med tem nebolečim testom ležite na oblazinjeni mizi, medtem ko skener prehaja čez vaše telo. V večini primerov se preverijo le nekatere kosti – običajno v kolku in hrbtenici.

Rezultat testa dobimo v številki T in Z-score. T je vaša kostna gostota v primerjavi s pričakovano pri zdravem mladem človeku vašega spola. Vaša rezultat Z pa se določi glede na pričakovano vrednost za osebo vaše starosti, spola, teže ter etničnega ali rasnega porekla.

Kako interpretiramo rezultat T-score?

• -1 in več: Vaša kostna gostota velja za normalno.
• -1 do -2,5: Vaš rezultat je znak osteopenije, stanja, pri katerem je gostota kosti pod normalno vrednostjo in lahko vodi v osteoporozo.
• -2,5 in manj: Vaša kostna gostota kaže, da imate verjetno osteoporozo.

Klasični rentgenski posnetki so za zgodnje odkrivanje osteoporoze neuporabni, saj jih običajno ne zaznajo, dokler osteoporoza ne napreduje v napredovalno fazo, kar pomeni zmanjšanje kostne gostote za vsaj 30%. Uporabljamo jih pa pri diagnostiki zlomov.

Fizioterapevtsko zdravljenje osteoporoze v kliniki Medicofit

Fizioterapija ima ključno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju osteoporoze in lahko pomaga pri rehabilitaciji poškodb povezanih s to boleznijo. V kliniki Medicofit vas sprejmejo fizioterapevti specializirani točno za vaše stanje.

Pred začetkom zdravljenja v kliniki Medicofit izvedemo diagnostično terapijo – smo prvi in edini v Sloveniji, ki smo uvedli inovativni pristop, kjer izvajamo znotraj prvega diagnostičnega pregleda že akutne terapevtske postopke.

Fizioterapijo za preprečevanje zlomov vam svetujemo, če:

• imate diagnozo
• ste pred kratkim utrpeli zlom zaradi osteoporoze.
• ste starejši odrasli, v vaši družini pa se je v preteklosti že pojavila osteoporoza.
• imate drugo zdravstveno stanje, ki vpliva na zdravje kosti.

Redna telesna vadba je pomemben del ohranjanja močnih in zdravih kosti. Študija iz leta 2019 kaže, da pri ljudeh z zmernim do visokim tveganjem za zlom, dolgoročno fizioterapevtsko zdravljenje tveganje za zlom zmanjša skoraj za polovico!

Za preprečevanje osteoporoznih zlomov, najnovejše študije priporočajo dolgoročni program vadbe, namenjen izboljšanju posturalne stabilnosti, gibljivosti in učinkovitosti gibanja. Vadbeni program je izredno učinkovit v kombinaciji s farmakološko terapijo, ki vam jo predpiše vaš zdravnik.

V akutni fazi fizioterapevtskega zdravljenja se osredotočamo na vadbo za krepitev kosti in mišic, izboljšanju ravnotežja in zmanjšanju tveganja za padce – prav padci so najpogostejši vzrok za osteoporotične zlome.

S specialno fizioterapijo prispevamo k izboljšanju stabilnosti, obsega gibljivosti sklepov in mobilnosti, prav tako pa poskrbimo za krepitev mišic in preučevanje telesnih mehanizmov.

Pri  obravnavi si pomagamo tudi z magnetoterapijo PERISO, elektrostimulacijo HiTop, udarnimi globinskimi valovi ESWT in ultrazvočno terapijo.

V kliniki Medicofit vas v naslednji fazi prevzamejo strokovnjaki kineziologije, ki z vami pričnejo s specialno vodeno vadbo, ki bo upočasnila redčenje kostne mineralne gostote, ter ohranjala primerno aktivnost mišičnega sistema.

Ali ste vedeli, da lahko z vajami proti uporu gradimo močnejšo kost? Vadba proti uporu vključuje gibanje proti uporu, kot so elastični trak ali vadba z utežmi. Pri tem so kosti mehansko močno obremenjene.

V odgovor na veliko obremenitev, začnejo celice, ki gradijo kosti (osteoblasti), ustvarjati gostejše in močnejše kostno tkivo, ki vsebuje višji odstotek kalcija in fosforja.

Da bi vadba z uporom pripomogla k izgradnji gostejših kosti, mora količina sile, ki se ji morajo kosti upreti, presegati količino sile, s katero se oseba običajno srečuje v vsakdanjem življenju. To spodbuja tvorbo kostnega tkiva, saj se telo pripravlja na večje telesne zahteve.

V sklopu vadbe izvajamo tudi vaje za izboljšanje stabilnosti sklepov, vaje za učenje zavedanja položaja medenice, vzdrževanje aerobne kondicije ter progresivni program vadbe moči, ki obsega tako izolacijske kot kompleksnejše vaje za moč.

Začnite graditi trdne temelje za svoje zdravje kosti še danes! Naši izkušeni fizioterapevti bodo za vas razvili individualni program, ki bo učinkovito preprečeval in obvladoval osteoporozo.

Nasveti fizioterapevtov klinike Medicofit

Strokovnjaki fizioterapije so za vas pripravili še nekaj koristnih nasvetov, ki jih velja upoštevati:

• Zadostni dnevni vnos beljakovin je pomemben za zdravje kosti: Beljakovine so v vsaki celici telesa, tudi v kosteh. Raziskave so pokazale, da zadosten vnos beljakovin pomaga pri ohranjanju in izboljšanju kostne gostote
• Redna telesna vadba: V prvi vrsti je pomembno, da se lotite vadbe, ki jo lahko dolgoročno vzdržujete. Začnite postopoma. Pri tem vam lahko pomagajo strokovnjaki fizioterapije.
• Zdrav način življenja: Opustite slabe navade, kot je kajenje, zmanjšajte tudi količino popite kave in alkohola.

Najboljši nasvet, ki ga lahko delimo z vami je pa zagotovo: Pravočasno poiščite pomoč! Strokovnjaki fizioterapije v kliniki Medicofi vam lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov in preprečevanju zlomov. Skupaj boste našli recept za uspeh in si povrnili kakovost življenja.

 

VAŠA POT DO NOVEGA ŽIVLJENJA!

 

Vsebino omogoča: Medicofit d.o.o.

 

Viri in literatura

Interna medicina (6. izd., p. XXXVIII, 1693). (2022). Medicinska fakulteta; Buča.

Lane, J. M., Russell, L., & Khan, S. N. (2000). Osteoporosis. Clinical orthopaedics and related research, (372), 139–150. https://doi.org/10.1097/00003086-200003000-00016/

Muñoz, M., Robinson, K., & Shibli-Rahhal, A. (2020). Bone Health and Osteoporosis Prevention and Treatment. Clinical obstetrics and gynecology, 63(4), 770–787. https://doi.org/10.1097/GRF.0000000000000572/

OrthoInfo. (2019). Osteoporosis and Spinal Fractures. Available from: https://orthoinfo.aaos.org/en/diseases–conditions/osteoporosis-and-spinal-fractures/ . [Accessed: 25/1/2024].

William Morrison MD, HealthLine. (2023). What Do You Want to Know About Osteoporosis?. Available from: https://www.healthline.com/health/osteoporosis . [Accessed: 25/1/2024].