Avtorica: Maja Korošak
Na njej je prvi spregovoril prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije, iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in povedal, da se običajno začne v odrasli dobi, okoli 40. leta. »Možno je, da se pojavi tudi že prej, lahko v zgodnjem otroštvu, ali pozneje – v visoki starosti. Pojavi se večinoma pri ljudeh z genetsko nagnjenostjo, način dedovanja pa je zapleten, saj je vpletenih več genov, ki sami po sebi ne zadoščajo, da bi se bolezen v resnici izrazila. Pomembno je tudi vplivanje različnih dejavnikov iz okolja, kot so na primer hude stresne situacije in okužbe, vplivajo različna zdravila, predvsem tista za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni.«
»Značilen je pojav rdečkastih, luščečih se vnetnih plošč na koži, ki so največkrat nad komolci in koleni, pojavljajo se simetrično. Bolniki z bolj razširjeno boleznijo imajo tovrstna žarišča tudi drugod na okončinah in na trupu, kjer je zlasti prizadet ledveni in križni predel, dostikrat pa tudi na lasišču, ob robovih, za uhlji in ob robovih zunanjega sluhovoda, pa tudi na nohtih.
Pri posebnih vrstah luskavice, na primer eritrodermični luskavici, je vneta in luščeča praktično celotna koža, pri pustuloznih oblikah se na luščečih ploščah pojavljajo tudi vnetni mehurčki, njihov pojav ni posledica okužb, ampak posledica bolj očitnega vnetnega procesa. Lahko se pojavi tudi psoriatični artritis. Večinoma se luskavica začne na koži, večina epidemioloških raziskav v zadnjem času kaže, da se pri tretjini bolnikov, ki jim je luskavica najprej nastala na koži, kasneje pridruži še psoriatični artritis,« je še povedal dr. Lunder.
V zadnjih desetletjih so spoznali, da se pri bolnikih z luskavico pogosteje kot pri zdravih ljudeh pojavljajo tudi druga stanja in motnje, kot je denimo metabolni sindrom. Ti bolniki imajo pogosteje težave s čezmerno telesno težo, povišan holesterol in nekatere druge povišane maščobe v krvi, sladkorno bolezen, in vse to lahko vodi v pogostejše pojavljanje bolezni srca in ožilja, ateroskleroze in srčni infarkt. Ta je lahko pri bolnikih, ki so imeli več let hudo obliko luskavice, celo sedemkrat pogostejši kot pri ljudeh iste starosti, ki luskavice niso imeli. Zato danes govorimo o psoriatični bolezni, pri čemer želimo zajeti celoto bolezenskega dogajanja, ki prizadene tako kožo kot tudi sklepe ter obsega tudi pojav teh drugih motenj. Pojavljajo se lahko tudi bolezni prebavil, zlasti kronična vnetna črevesna bolezen, vnetja oči in različne psihološke težave, je še poudaril dr. Lunder.
»Ko se bolezen enkrat izrazi z vidnimi spremembami na koži, po navadi poteka v zagonih in izboljšanjih, ki pa si sledijo v počasnem ritmu. Najznačilneje se poslabšanja zgodijo v hladnem delu leta, to je obdobje, ko so ljudje bolj izpostavljeni okužbam, pa tudi v stresnih situacijah, ko se ljudje vrnejo z dopusta nazaj v službo, na študij in v šolo. V poletnih mesecih po izpostavitvi soncu se pri približno dveh tretjinah do treh četrtinah bolnikov stanje začasno izboljša.«
Dr. Lunder je ob tem opozoril, da naj bo sončenje previdno in postopno, da ne pride do sončne opekline, upoštevati pa je treba tudi dolgoročno škodljivost sevanja. »Če se nekdo desetletja poleti intenzivno sonči in hodi na fototerapijo ter morda vmes tudi v solarij, ne preseneča, da se bolnikom z luskavico pogosteje pojavljajo predrakave in tudi rakave spremembe na koži.«
Kako sta se obravnava te bolezni in njeno zdravljenje izboljšala? Dr. Tomaž Lunder: »Večina bolnikov ima le blage oblike luskavice in jih uspešno obvladujemo z lokalno terapijo, torej z različnimi zdravili, ki se v obliki krem, mazil ali losjonov nanašajo na prizadeta mesta na koži. Pri bolnikih z razširjeno psoriazo pa to ne zadošča in je potrebno dodatno zdravljenje, bodisi s fototerapijo bodisi s sistemskim zdravljenjem. Začnemo običajno s konvencionalnimi zdravili, največkrat z metotreksatom ali drugimi zdravili, kot sta acitretin in ciklosporin. Če to zdravljenje ni učinkovito ali ga bolnik slabo prenaša, pa imamo od leta 2005 za hujše oblike luskavice na voljo biološka zdravila, ki so naredila velik preboj v zdravljenju hudih oblik bolezni. Z njimi lahko varno in učinkovito pomagamo bolnikom z najhujšimi oblikami te bolezni.
Biološka zdravila se uporabljajo tudi pri zdravljenju psoriatičnega artritisa in mnogih drugih imunsko pogojenih vnetnih bolezni. Trenutno je na voljo osem različnih bioloških zdravil z različnim načinom delovanja. Dajejo se podkožno (z injiciranjem, tako s klasičnimi injekcijami kot tudi s peresniki). Bolniki se naučijo, da si ta zdravila vbrizgajo sami in jim tako ni treba obiskovati zdravnika. Ker se dajejo v dolgih časovnih razmikih, enkrat mesečno ali celo na več mesecev, je to zelo prijazno tudi do bolnika in prispeva tudi k višji kakovosti njihovega življenja.«
Dr. Lunder je še izpostavil pomen vzdrževanja zdrave telesne teže, zlasti zato, da ne bi prišlo do nabiranja maščobe v predelu pasu in trebuha. Raziskave so pokazale, da se psoriatiki, ki imajo prekomerno telesno težo, slabše odzivajo na zdravljenje in nasprotno, če jim uspe shujšati, so učinki zdravljenja boljši. Pomembni sta tudi telesna dejavnost in telesna kondicija, tudi z vidika preventive kardiovaskularnih obolenj.
Doc. dr. Žiga Rotar, dr. med., spec. revmatologije, s Kliničnega oddelka za revmatologijo Interne klinike UKC Ljubljana, je povedal, da se pri približno tretjini bolnikov s psoriazo lahko razvije tudi psoriatični artritis. »K temu prispevajo tako dedni dejavniki kot tudi dejavniki okolja. Navadno pa se psoriatični artritis razvije od pet do osem let po vzniku luskavice. Večinoma gre za osebe v odrasli dobi, stare okoli 50 let.
Psoriatični artritis spada v širšo skupino podobnih bolezni, ki prizadenejo podobne strukture v telesu in se imenujejo spondiloartritisi. Poleg vnetja sklepov (artritis) prizadenejo tudi mehka tkiva v prstih (daktilitis), narastišča tetiv na kosti (entezitis), pa tudi hrbtenico (spondilitis), pa tudi zunajsklepne organe, kot so oči, koža in črevo,« je še pojasnil govornik.
Ali lahko z zdravljenjem psoriaze preprečimo psoriatični artritis? »Nismo še povsem tam, verjetno pa bi, če bi pravočasno prepoznali višjo ogroženost bolnikov za psoriatičnim artritisom, z agresivnim zdravljenjem luskavice preprečili ali vsaj odložili vznik psoriatičnega artritisa. Epidemiološki podatki kažejo, da so najbolj ogroženi bolniki, ki imajo v bližnjem sorodstvu bolnika s psoriatičnim artritisom. Poleg tega lahko na večje tveganje za psoriatični artritis sklepamo tudi pri bolnikih, ki imajo obsežno luskavico, luskavico lasišča ali se ta pojavlja na pregibih, in pri tistih, ki imajo prizadete nohte. Nekateri pravijo, da je bolnik ogrožen za psoriatični artritis, če ima več kot 50 vdolbinic v nohtih. Poleg tega so bolj ogroženi tudi prekomerno prehranjeni bolniki,« je tveganje za psoriatični artritis opisal dr. Rotar.
Kot je še dejal, je v zgodnji fazi postavitev diagnoze pogosto izziv, saj so simptomi lahko nespecifični, podobni marsikateri drugi bolezni, pa tudi obrabi in poškodbam. Zato se zdravniki zelo zanašamo na to, kaj jim bolnik pove, kakšne težave ima, in na natančen klinični pregled. »Iščemo simptome, ki govorijo o vnetni bolečini v sklepih, iščemo mehkotkivne otekline sklepov in druge oblike prizadetosti, ki jih pri psoriatičnem artritisu pričakujemo. Po tem si pomagamo tudi z laboratorijskimi preiskavami, vendar ne obstaja neka enostavna preiskava, s katero bi lahko potrdili, da ima bolnik luskavico, ali jo ovrgli. Če je klinična slika prava, nam pri tem pomagajo povečani vnetni kazalci, kot je CRP, kar kaže na aktivno sistemsko vnetje. Pomagajo nam tudi slikovne preiskave. Pri vseh bolnikih na začetku naredimo rentgen prizadetih sklepov. V začetni fazi tam ne pričakujemo sprememb, ko pa jih enkrat vidimo, ugotovimo, da gre za kronične strukturne okvare, ki jih z zdravili ne bomo mogli izboljšati. Pripomorejo pa k diagnozi. Uporabljamo tudi ultrazvok, ki lahko pokaže vnetne spremembe, še preden jih zaznamo z rentgenom ali jih lahko otipamo ali celo vidimo,« je diagnostični proces opisal dr. Rotar.
Za psoriatični artritis je značilno, da bolečino spremlja dolgotrajna, tudi večurna jutranja okorelost, počitek jo intenzivira, zmanjša pa jo gibanje. Pogosto to bolečino spremljajo mehkotkivne otekline, ki se lahko otipajo. Mehanska bolečina se lahko pojavi tudi, ko ni aktivnega vnetja, in sicer pri trajno okvarjenih sklepih. Zanjo je značilno, da je jutranja okorelost bistveno krajša od pol ure, poslabša jo gibanje, pogosto so prisotne trdne kostne otekline in deformacije.
»Če začnemo zdraviti, preden so prisotne trajne okvare, je verjetneje, da bo bolnik imel manj bolečin in manj težav ter bo lahko živel polnejše in bolj funkcionalno. Zato je pomembno, da bolezen prepoznamo čim prej in jo čim prej začnemo agresivno zdraviti,« je še poudaril dr. Rotar.
Kot že rečeno, je stigmatizacija bolnikov s psoriazo še vedno prisotna v naši družbi, kar seveda bistveno vpliva tudi na duševno zdravje in počutje bolnikov. Asist. dr. Anja Plemenitaš, dr. med., spec. psihiatrije, Oddelek za psihiatrijo UKC Maribor, je povedala, da lahko ta kronična bolezen, če se pojavi v otroški dobi, zelo vpliva na to, kako se otrok vključuje v vrstniške skupine, vpliva na otrokovo samozavest in samopodobo, lahko pa zelo vpliva tudi na celotno družino, ki se ukvarja s to boleznijo. Če se pojavi v odrasli dobi, je duševno stanje bolnika prav tako povezano s tem, kako vstopa v odnose, ali se te bolezni sramuje, ali se zaradi tega ne drži zase. Bolniki s kroničnimi boleznimi so na splošno bolj ogroženi za pojav duševnih motenj in bolezni, kot sta depresija, anksioznost, pri njih se lahko pojavi povečano tveganje tudi za zlorabo psihoaktivnih snovi, s katerimi si lajšajo stisko. Dr. Plemenitaš je s tem v zvezi izpostavila tudi žalovanje za zdravjem, ki se lahko pojavi predvsem pri težjem spoprijemanju z boleznijo.
V Društvu psoriatikov Slovenije svojim članom želijo pomagati k boljšemu spoprijemanju z boleznijo in boljšemu počutju na različne načine. Jan Koren, predsednik društva, je povedal, da članom ponujajo psihoterapijo po telefonu. Organizirajo tudi srečanja bolnikov na temo duševnega zdravja in samopodobe, v času epidemije so bila izvedena po spletu. Izvajajo tudi program rehabilitacije, ki je 14-dnevno zdraviliško zdravljenje, letno se ga udeleži okoli 200 bolnikov. Bolniki so tam deležni terapij, ki jim jih predpiše zdravnik. Družinam pa v društvu omogočajo tudi letovanje v njihovih apartmajih. Poleg tega izvajajo program pomoči na domu, prostovoljci priskočijo na pomoč bolnikom s prevozi, pri opravkih zunaj doma in pri domačih opravilih. Društvo dvakrat letno izda društveno glasilo, v katerem člani lahko preberejo strokovne prispevke in dobijo informacije o dogajanju v društvu. Izdajajo tudi publikacije in prispevke na spletni strani ter organiziramo akcije ozaveščanja.
A Luskavica ni nalezljiva.
B Biološka zdravila so naredila velik preboj tudi pri zdravljenju luskavice.
C Luskavica lahko zelo vpliva na duševno stanje bolnika prav zaradi prisotne stigme.