Iščite po prispevkih
O vzrokih za bolezen, ki lahko izrazito zmanjša kakovost življenja, o diagnostiki in zdravljenju smo se pogovarjali z Aleksandro Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije, iz Maribora.
Avtorica: Adrijana Gaber
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, značilna za otroke. Bolezen okoli petega leta oziroma najkasneje do pubertete navadno preide v blažjo obliko oziroma se izraža kot izrazito suha, občutljiva koža. Okoli 3 do 5 % ljudi zadrži atopijski dermatitis v odrasli dobi. Redkeje se bolezen pojavi v odrasli dobi na novo.
Bolezen je pogosto povezana z atopijo, za katero so značilne povišane serumske vrednosti imunoglobulinov E, različne oblike ekcemskih reakcij kože, astma, alergijski rinitis. Pridružena je lahko senzibilizacija na različne alergene iz okolja, prehrane, ki je pogosto in napačno opredeljena kot vzrok za pojav atopijskega dermatitisa.
Povedala je, da ima atopijski dermatitis lahko več različnih vzrokov, med katerimi je zelo pomembna dedna nagnjenost. 70 % bolnikov z atopijskim dermatitisom ima tako vsaj enega družinskega člana z izraženo atopijo. »Med ostalimi pomembnejšimi vzroki so prirojene strukturne spremembe kože, predvsem motena barierna funkcija kože. V vrhnji plasti kože je zmanjšana količina strukturnih lipidov (predvsem ceramidov), regulatornih encimov, za bolezen so značilne mutacije, ki povzročijo deficit strukturnih beljakovin, npr. filagrina, beljakovin tesnih stikov.
Motnje epidermalne bariere zmanjšajo osnovno funkcijo kože, obrambo pred neugodnimi dejavniki iz okolja (mikrobi, alergeni in drugimi iritansi), poveča se izguba vode skozi kožo.«
Atopijski dermatitis spremeni mikrobiom kože, večvrstno bakterijsko in glivično floro, značilno za zdravo kožo, preraste bakterija Staphylococcus aureus, ki prek celičnih receptorjev stimulira vnetne procese v koži. Pogoste so t. i. sekundarne okužbe kože, bolniki z atopijskim dermatitisom imajo pogostejše in intenzivnejše virusne okužbe (moluske, navadne bradavice, vodene koze, herpetične okužbe) in glivične okužbe (kandidomicetična vnetja, dermatofitije), je še razložila dr. Dugonikova.
Kakšni so simptomi in znaki atopijskega dermatitisa? Aleksandra Dugonik: »Za atopijski dermatitis je zelo značilno srbenje, v klinični sliki vidimo suho, zaradi praskanja zadebeljeno oziroma usnju podobno kožo, s poudarjeno kožno risbo. Ob aktivnem atopijskem dermatitisu so zelo značilna žarišča vnetja, različno veliki plaki z rdečino, zelo drobnim luščenjem, zaradi srbeža so prisotne opraskanine v obliki erozij ali krust. Najpogosteje je prizadeta koža na pregibih okončin (komolčne, kolenske kotanje). Dr. Dugonik še poudari, da ima atopijski dermatitis tudi vrsto specifičnih kliničnih slik, lahko se pojavlja samo lokalizirano, na vekah, ustnicah oziroma obrazu, na rokah, stopalih ali s pojavom zelo srbečih nodusov, navadno na golenih.
Pri dojenčkih je vnetje kože, predvsem na predelih glave in trupa, običajno akutno, z intenzivno rdečino in rosenjem, neprizadeta ostane koža pod plenico. Z odraščanjem se razvije kronično vnetje, koža postane suha, zadebeljena, tvorijo se boleče razpoke.
Kot je povedala naša sogovornica, atopijski dermatitis izjemno poslabša kakovost življenja, predvsem zaradi izrazitega srbeža. »Srbež je moteč dejavnik pri vsakdanjih življenjskih opravilih, med delom, pri športnih dejavnostih, izrazito moteno je spanje. Bolniki so zato utrujeni, razvijejo se lahko anksiozne motnje ali tudi depresivnost. Zaradi tega je to bolezen treba čim prej zdraviti,« še poudari dr. Dugonikova.
Kako se bolezen diagnosticira? »Srbež kože, značilne klinične spremembe kože in prisotnost atopije pri družinskih članih so osnova za diagnostiko atopijskega dermatitisa v otroštvu,« z razlago začne dr. Dugonikova.
»S kožno vbodnim testiranjem ali določitvijo serumskih vrednosti specifičnih IgE protiteles dokažemo pridruženo preobčutljivost za prehranske alergene, kot so mleko, jajčni beljak, pšenica, soja, arašidi, ribe in školjke, ter inhalacijske alergene, kot so hišna pršica, perje, živalski epitel in različni pelodi. Senzibilizacija z omenjenimi alergeni lahko poslabša bolezen, ta se izrazi v hujši obliki, recidivi bolezni so pogostejši.
Atopijski dermatitis je težje diagnosticirati, ko se prvič pojavi šele v odrasli dobi. »Kadar nimamo podatkov o prisotnosti atopijskega dermatitisa v otroški dobi, moramo pri diagnostiki upoštevati številne bolezni kože, ki so podobne atopijskemu dermatitisu. V teh primerih je pogostokrat potrebna histopatološka diagnostika, s katero izločimo limfomska obolenja, luskavico, vpliv zdravil …«
Atopijski dermatitis se v prvi vrsti zdravi z intenzivno nego kože, je povedala dr. Dugonikova. Kako je videti to zdravljenje? »To pomeni, da koži dodajamo tisto, česar nima: negujemo jo z negovalnimi preparati, ki imajo visoko vsebnost lipidov in snovi, ki vežejo vodo v koži. To je tudi tako imenovano vzdrževalno zdravljenje.« Redna nega kože je torej potrebna tudi v mirnih obdobjih, ko na koži ni vnetnih žarišč. Odsvetujemo umivanje z mili, peneče kopeli, saj se koža dodatno izsuši, zaradi povišanega pH kože se dodatno zniža obrambna funkcija. Primernejša je uporaba t. i. sindetov (mil z nevtralnim pH), oljnih kopeli.
Priporočljiva so mehka bombažna oblačila, ki jih peremo z manjšo količino pralnega praška brez dišav, brez dodatka mehčalcev perila in z večkratnim izpiranjem.
Ob dokazani senzibilizaciji z alergeni iz hrane ali okolja je potrebno pravilno ovrednotenje, ali imajo vpliv na atopijski dermatitis, zato je potreben posvet z dermatologom ali alergologom.
Dr. Dugonikova: »Ob blagih ali zmernih oblikah atopijskega dermatitisa predpisujemo lokalno zdravljenje s kortikosteroidi oziroma inhibitorji kalcinevrinskih receptorjev. Ob hujšem izbruhu ali če z lokalno terapijo nismo uspešni, je bolezen treba zdraviti sistemsko. Za sistemsko zdravljenje smo predpisovali ciklosporin, redkeje druga imunosupresivna zdravila, kot so sistemski kortikosteroidi ali metotreksat. Zadnji dve leti je za zdravljenje težkih oblik atopijskega dermatitisa na voljo tudi biološko zdravilo, in sicer dupilumab. To je monoklonsko protitelo, ki veže mediatorje vnetja, interlevkine 4 in 13, značilne za atopijski dermatitis, astmo in kronični rinosinuzitis z nosno polipozo.
Biološko zdravilo je torej največja novost pri zdravljenju atopijskega dermatitisa in je zelo učinkovito. Kot pove naša sogovornica, je namenjeno zdravljenju zmernih do hudih oblik atopijskega dermatitisa pri odraslih oziroma otrocih nad 12. letom starosti, ki imajo pogoste zagone bolezni oziroma je vneta velika površina kože. Predpišemo jih tudi bolnikom s pogostimi pridruženimi zapleti, kot na primer pridružene okužbe kože, bolnikom z izrazito znižano kakovostjo življenja zaradi srbeža ali funkcionalno prizadetostjo kože (roke, stopala, obraz). Dr. Dugonikova navede še razliko, da je predvsem pred sistemskim zdravljenjem s konvencionalnimi imunosupresivi treba opredeliti druge pridružene bolezni oziroma kontraindikacije.
Izkušnje kažejo, da ima dupilumab zelo malo neželenih učinkov, veliko bolnikov se hitro in dobro odzove na zdravljenje, z izrazitim zmanjšanjem srbeža, regresijo vnetnih žarišč in drugih znakov atopijskega dermatitisa. Praktično vsi bolniki izrazijo večjo kakovost življenja ob zdravljenju z dupilumabom.
Stanje kože lahko poslabšajo nekatera živila (pozorni bodimo na to, kaj jemo in kakšna je reakcija), dlaka živali, pršice in drugi inhalatorni alergeni (cvetni prah trav, dreves). V zimskem času lahko stanje kože poslabša hladen in suh zrak. Na stanje kože vpliva tudi stik z dišavami, mili, losjoni in drugimi dražečimi kemikalijami, mehčalec, neustrezen pralni prašek, nebombažna oblačila in drugi dražeči materiali (pliš, lateks, filc, volna, elastan …), pa tudi temna oblačila (črna, rjava, rdeča, modra …).
Med dražeče za kožo se uvrščajo tudi naslednje snovi: kreda, pesek, silikon, različne kovine, a tudi stres, prevroče ali prehladno ozračje, nenadne spremembe temperature, potenje, telesna dejavnost, plesen in izpostavljanje močnemu soncu.
Atopijski dermatitis izredno negativno vpliva na bolnikovo kakovost življenja, njegove težave pa povzročijo trpljenje cele družine in tudi okolice.
Zaradi močnega srbeža in neprestanega praskanja ponoči bolniki slabo spijo, kar vodi v utrujenost in omejevanje dnevnih dejavnosti. Nekateri niso zmožni opravljati dela ali obiskovati šole in posledica je večje število bolniških odsotnosti. Zaradi srbeža se bolniki lahko praskajo do krvi in vse skupaj vodi v začarani krog.
Poleg praskanja bolnike z atopijskim dermatitisom močno obremenjuje tudi spremenjen videz vidnih delov kože. Rdečica obraza, vratu in drugih vidnih delov kože, suha in zadebeljena koža, ki se lušči, rane so za bolnike izredno moteči. Zaradi začudenih pogledov okolice, kazanja s prstom, izrazov gnusa in izrinjenosti iz družbe imajo bolniki občutek sramu, manjvrednosti in obupa. Posledično pride do samoizolacije, do duševne obremenitve in stresa, ki nato vodijo v anksioznost in depresijo. Nekateri celo razmišljajo o samomoru.
A Pri odraslih je atopijski dermatitis redek, če se ni že prej pojavil v otroštvu.
B Bolezen močno vpliva na kakovost življenja bolnikov.
C Atopijski dermatitis se zdravi tudi z biološkim zdravilom, ki je učinkovito in ima malo neželenih učinkov.