Zlomljeno zapestje – kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu samo priča, ko so se s tem soočili vaši bližnji. Kako se po taki poškodbi sploh vrnemo v normalno življenje? Kako si povrnemo mišično moč, gibljivost in samostojnost poškodovanega zapestja?

Potek rehabilitacije po zlomu zapestja je kompleksen in zahteva veliko predanosti ter potrpežljivosti. V nadaljevanju vam predstavljamo ključne korake za uspešno okrevanje po zlomu zapestja. V nadaljevanju vam predstavljamo, kako vam pomagamo v kliniki Medicofit.

Zakaj se zlom zgodi?

Poškodba se običajno pojavi zaradi padca na iztegnjeno roko, pri čemer sila udarca povzroči zlom radialne kosti. Lahko prizadene različne dele zapestja, odvisno od sile poškodbe in položaja zapestja v trenutku udarca.

Morda vas bo presenetilo dejstvo, da se največ zlomov zapestja se zgodi v zimskem času, zaradi povečanega števila padcev na ledu.

Kdaj se pojavi zlom zapestja?

Zlom distalnega dela radialne kosti, znan tudi kot zapestni zlom, je ena najpogostejših ortopedskih poškodb. Velja za precej pogostega, saj predstavlja kar  8% do 15% vseh kostnih poškodb med odraslimi. Za nastanek zloma v veliki meri prispevajo nekateri dejavniki tveganja:

• Ženski spol
• Starost
• Osteoporoza
• Predhodnji zlomi
• Padci

Ne glede na osnovni vzrok je po zlomu potrebna celostna rehabilitacija, saj lahko v nasprotnem primeru ostanejo trajne gibalne ovire!

Faze rehabilitacije po zlomu zapestja

Cilj rehabilitacije pri zlomu zapestja je obvladovanje bolečin povrnitev gibljivosti, moč ter funkcije iz časa pred poškodbo. Rehabilitacijo običajno razdelimo v  3 faze:

• imobilizacija zapestja (počitek in mirovanje)
• mobilizacija zapestja ter
• krepitev zapestja

Med obdobjem imobilizacije je čimprej potrebno začeti z vajami za gibljivost. Zgodnji terapevtski program se osredotoča na povečanje gibljivosti prstov in podlahti, medtem ko je zapestje imobilizirano.

Ste vedeli, da kar 10% pacientov po zlomu zapestja v zgodnjem kritičnem obdobju ne dobi napotitve na fizioterapijo, kar lahko vpliva na končni izid rehabilitacije?

V sklopu fizioterapije sledimo protokolu, ki je  ključen za popolno okrevanje in povrnitev funkcionalnosti prizadete roke. Skrbno načrtovan in izvajan terapevtski program vodi k izboljšanju funkcionalnosti zapestja ter ob enem preprečuje tudi morebitne zaplete.

Kako poteka fizioterapija po zlomu zapestja v kliniki Medicofit?

Fizioterapija je ključna v celotnem procesu okrevanja po zlomu zapestja, saj pomaga pri obnovi gibljivosti, moči in funkcionalnosti prizadetega področja.

Fizioterapevt sprva oceni stanje zapestja in okoliških mišic ter sklepov. Ovrednoti obseg giba, stopnjo bolečine in mišično moč. Na podlagi dobljene ocene fizioterapevt načrtuje individualiziran program terapije, ki bo ciljal na specifične potrebe pacienta.

Rehabilitacija po zlomu poteka v več fazah, ki se običajno prilagajajo potrebam in napredku posameznega pacienta:

Akutna faza

Glavni cilj je obvladovanje bolečine v zapestju in otekline ter povrnitev začetne gibljivosti sklepa, zato so v ospredju predvsem mobilizacijske tehnike. Običajno se lahko uporabljajo tudi druge metode za zmanjšanje bolečine in otekline, kot je krioterapija in kompresijske obloge.

V tej fazi je pomembno, da se pacient izogiba pretiranemu obremenjevanju prizadetega zapestja s čimer lažje zagotovimo varno in uspešno okrevanje.

Srednja faza (subakutna)

V subakutni fazi se osredotočamo na nadaljnje zmanjševanje bolečine, izboljšanje gibljivosti ter začnemo s postopno krepitvijo  mišic okoli zapestja. Fizioterapevt nadaljuje z uporabo metod za nadzor bolečine in otekline, po potrebi pa lahko doda še druge.

V tej fazi je značilno postopno uvajanje aktivnih vaj, ki so namenjene ohranjanju in izboljšanju mišične moči. Posebna pozornost je namenjena krepitvi mišic podlakti, saj igrajo ključno vlogo pri stabilizaciji celotnega zapestja.

Pozna faza (faza okrevanja)

Faza okrevanja se osredotoča na nadaljnje izboljšanje funkcionalnosti zapestja in vračanje k normalnim aktivnostim, ki pacientu pred poškodbo niso predstavljele težav. V program vključimo tudi nekatere funkcionalne vaje, ki pacienta pripravljajo na vrnitev k opravljanju vsakodnevnih opravil.

Pomembno, da pacient na terapijah sodeluje in vaje izvaja dosledno, za dosego kar najboljših rezultatov. Terapevt pacientov napredek stalno spremlja in po potrebi terapevtski program tudi ustrezno prilagodi.

Celoten rehabilitacijski proces predstavlja pomemben korak, ki zahteva dobro sodelovanje med pacientom in fizioterapevtom, prav tako pa veliko mero vztrajnosti in odločnosti. Z ustrezno fizioterapijo lahko na lažji in hitrejši način pri pacientu dosežemo ponovno vrnitev v normalno življenje.

Preprečevanje zapletov in ponovnih poškodb

Čeprav se zlomom zapestja v popolnosti žal ne moremo izogniti, se jim do neke mere, z upoštevanjem nasvetov lahko saj delno izognemo. Naši izkušeni fizioterapevti so sestavili nekaj ključnih smernic, kako omiliti tveganje zloma zapestja:

• Krepitev mišic: Redno izvajanje krepilnih vaj zgornji ud (roke, podlakt) pripomore k povečanju moči in stabilnosti zapestja.
• Uporaba zaščitne opreme: Pri športnih dejavnostih, kjer je večje tveganje za poškodbe zapestja, svetujemo uporabo ustrezne zaščitne opreme.
• Ohranjanje ravnotežja in koordinacije: Redna vadba za izboljšanje ravnotežja in koordinacije lahko pomaga zmanjšati tveganje za padce in s tem tudi za zlom zapestja.
• Prilagajanje okolja: V domu ali delovnem okolju poskrbite za varnostne ukrepe, kot je odstranitev ovir, namestitev ročajev za oporo in dobra osvetlitev, kar lahko pomaga zmanjšati možnost za padce.
• Pravočasno zdravljenje osteoporoze: Za starejše osebe je pomembno, da pravočasno prepoznajo in zdravijo osteoporozo, saj le ta povečuje tveganje za zlome kosti.

Vabimo vas, da za obravnavo obolelega zapestja po zlomu, izberete našo kliniko Medicofit , kjer bomo s skupnimi močmi povrnili kvaliteto vašega življenja še iz časa pred poškodbo. Stopite z nami na pot brezskrbnega življenja še danes!

 

Vsebino omogoča: Medicofit d.o.o.

 

VIRI

Bhan, K., Hasan, K., Pawar, A. S. in Patel, R. (2021). Rehabilitation Following Surgically Treated Distal Radius Fractures: Do Immobilization and Physiotherapy Affect the Outcome? Cureus. https://doi.org/10.7759/cureus.16230

Bruder, A. M., Taylor, N. F., Dodd, K. J. in Shields, N. (2013). Physiotherapy intervention practice patterns used in rehabilitation after distal radial fracture. Physiotherapy, 99(3), 233–240. https://doi.org/10.1016/j.physio.2012.09.003

Crandall, C. J., Hovey, K. M., Cauley, J. A., Andrews, C. A., Curtis, J. R., Wactawski-Wende, J., Wright, N. C., Li, W. in LeBoff, M. S. (2015). Wrist Fracture and Risk of Subsequent Fracture: Findings from the Women’s Health Initiative Study. Journal of Bone and Mineral Research, 30(11), 2086–2095. https://doi.org/10.1002/jbmr.2559

Ikpeze, T. C., Smith, H. C., Lee, D. J. in Elfar, J. C. (2016). Distal Radius Fracture Outcomes and Rehabilitation. Geriatric Orthopaedic Surgery & Rehabilitation, 7(4), 202–205. https://doi.org/10.1177/2151458516669202

Meena, S., Sharma, P., Sambharia, A. in Dawar, A. (2014). Fractures of distal radius: An overview. Journal of Family Medicine and Primary Care, 3(4), 325. https://doi.org/10.4103/2249-4863.148101

Pradhan, S., Chiu, S., Burton, C., Forsyth, J., Corp, N., Paskins, Z., Van Der Windt, D. A. in Babatunde, O. O. (2022). Overall Effects and Moderators of Rehabilitation in Patients With Wrist Fracture: A Systematic Review. Physical Therapy, 102(6), pzac032. https://doi.org/10.1093/ptj/pzac032A