Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika začne proizvajati melatonin ob odsotnosti svetlobe, medtem ko se proizvodnja ustavi ob prisotnosti svetlobe. Proizvodnja melatonina torej poteka izključno v temi, zato ga pogosto imenujemo tudi “nočni hormon”. Njegova najvišja koncentracija v krvi je običajno med 2. in 4. uro zjutraj, nato pa se postopoma zmanjšuje proti jutru, ko doseže najnižje vrednosti.

Melatonin je povezan z delovanjem številnih procesov v telesu.

Nočno-dnevni ritem sinteze in izločanja melatonina pomaga uravnavati naš 24-urni dnevno-nočni bioritem oz. cirkadiani ritem, ki je ključnega pomena za prilagajanje našega organizma na okolje.

Več kot sto bioloških procesov v našem telesu poteka v tem ritmu, med drugim tudi cikel budnosti in spanja, telesna temperatura, srčni utrip, krvni tlak ter izločanje hormonov.

Cirkadiani ritem prav tako vpliva na kognitivne funkcije, čustva, vedenje in imunski odziv.

Melatonin torej igra ključno vlogo pri številnih procesih v telesu, prav tako pa je melatonin tudi močan antioksidant ter lovilec prostih radikalov.

Količina lastnega melatonina s starostjo pada

Izločanje melatonina je torej odvisno od odsotnosti svetlobe. V kolikor je telo preveč izpostavljeno umetni svetlobi (zasloni, javna razsvetljava), to zavira proizvodnjo melatonina.

Prav tako pa je količina proizvedenega melatonina odvisna tudi od starosti, in sicer se proizvodnja s starostjo zmanjšuje. Najvišje vrednosti melatonina so zaznane pri otrocih in se nato po 20. letu postopoma zmanjšujejo, po 80. letu pa melatonin skorajda ni več prisoten v telesu.

Pomanjkanje melatonina poruši naravno ravnovesje telesa

Pomanjkanje melatonina ter s tem povezane motnje v cirkadianem ritmu lahko negativno vplivajo na naše počutje, kar postaja vedno bolj prepoznano v sodobni družbi  – utrujenost, razdražljivost, nespečnost, težave s koncentracijo, so le nekateri znaki motnje cirkadianega ritma.

Neusklajenost med notranjim ritmom in zunanjimi dejavniki zahteva nenehno prilagajanje telesa novim okoliščinam, kar lahko vodi v neravnovesje in motnje v delovanju organizma.

Tudi poklici, ki se opravljajo v več izmenah, pa tudi potovanja skozi več časovnih pasov (»jet-lag«), lahko povzročijo motnje notranje ure oziroma cirkadianega ritma telesa.

Vsebino omogoča: Vitabalans d.o.o.