Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki se nenehno prilagaja njegovim potrebam. Poleg tega ima dojenje edinstvene prednosti pred hranjenjem po steklenički, ki presegajo zgolj njegovo vlogo vira energije.
Vseeno pa raziskave kažejo, da je pri pol leta starosti večina dojenčkov že hranjenih ali dohranjevanih z mlečno formulo.
Če dojenje ne steče ali je potrebno dohranjevanje, je nadvse pomembna izbira primerne mlečne formule. Kravje mleko vsebuje za dojenčka previsoke koncentracije beljakovin in mineralov, zato ga Evropsko društvo za otroško gastroenterološko hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) v svojih priporočilih odsvetuje v prvem letu otrokovega življenja.
Glede na porast debelosti pri otrocih in odraslih na globalnem nivoju in posledičnim vplivom na javno zdravje narašča zanimanje o vplivu zgodnje prehrane na kasnejši razvoj in dolgoročne posledice na zdravje. Kot eden od možnih vplivov je bila izpostavljena „hipoteza o zgodnjih beljakovinah“, ki predlaga, da lahko visok vnos beljakovin v zgodnjem otroštvu poveča tveganje za debelost in prekomerno težo v poznejših letih življenja. Raziskave so kasneje potrdile to hipotezo in dokazale, da imajo dojenčki, ki so hranjeni z mlečno formulo z višjo vsebnostjo beljakovin tudi večje tveganje za razvoj debelosti kasneje v življenju v primerjavi z dojenčki, ki so hranjeni z mlečno formulo z nižjo vsebnostjo beljakovin.
Mlečne formule so v veliki večini narejene na osnovi kravjega mleka. Kravje mleko pa se po sestavi pomembno razlikuje od materinega mleka. Poleg ostalih pomembnih razlik ima materino mleko tudi znatno nižjo vsebnost beljakovin, le-te pa so z vidika svoje sestave tudi višje kakovosti.
Postopki pridobivanja mlečne formule pri večini proizvajalcev ne omogočajo optimalnega približevanja materinemu mleku kar se tiče beljakovinske sestave.
Analiza, ki je bila objavljena septembra 2016, je podala zaključke, ki podpirajo zmanjšanje količine beljakovin v mlečnih formulah za dojenčke. Ugotovili so, da mlečna formula za dojenčke, ki ima nižjo vsebnost beljakovin podpira zgodnjo rast, primerljivo s standardi rasti svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in je blizu ravni rasti dojenih otrok.
Dokazi, ki podpirajo prednosti formule z nižjo vsebnostjo beljakovin in njen vpliv na dolgoročno zdravje, segajo tudi do dolgoročnih kliničnih preskušanj. Z evropskim projektom otroške debelosti (CHOP), ki je bil ustanovljen leta 2001 z dvoletnim spremljanjem, je bila preizkušena hipoteza, da večji vnos beljakovin pri dojenčkih vodi do hitrejšega povečanja telesne mase v prvih dveh letih življenja. V času dvoletnega spremljanja je bilo ugotovljeno, da so imeli dojenčki, hranjeni z začetno in nadaljevalno mlečno formulo z nižjo vsebnostjo beljakovin v prvem letu življenja, bistveno nižji indeks telesne mase (ITM) v primerjavi s tistimi, ki so bili hranjeni z mlečnimi formulami z višjo vsebnostjo beljakovin. Nadaljnje spremljanje tega kliničnega preskušanja pri šestih letih je pokazalo, da so imeli dojenčki, hranjeni z mlečno formulo z nižjim deležem beljakovin nižji ITM in nižje tveganje za debelost v šolski starosti.
Dokazi iz teh študij kažejo, da bo nižji vnos beljakovin v zgodnjem otroštvu verjetno zmanjšal tveganje za debelost v poznejših letih, kar podpira koristi dojenja in znižanja količine beljakovin v začetnih in nadaljevalnih mlečnih formulah.
Z več kot 150 leti strokovnega znanja, razvoja in trdega dela na področju razvoja mlečnih formul je Nestlé® postavil temelje za raziskave in inovacije v prehrani dojenčkov in majhnih otrok.
Mlečne formule NAN® OPTIPRO® odlikuje posebna tehnologija za prilagoditev sestave beljakovin v skladu s starostjo otroka tako z vidika kakovosti kot količine.