Kaj lahko storimo, da preprečimo aterosklerozo, da preprečimo aterosklerotično srčno-žilno bolezen, in kako lahko ukrepamo, da se tako huda dogodka, kot sta srčni infarkt in možganska kap, ne ponovita?

Avtorica: Adrijana Gaber

Dvema tretjinama bolnikov z aterosklerozo pri nas ne uspe doseči priporočenih ciljnih vrednosti holesterola v krvi. To nevidno množico ogroženih ljudi so želeli na novinarski konferenci, ki je potekala prejšnji mesec, osvetliti oziroma glasno opozoriti na pomanjkljivo zavedanje javnosti o nevarnosti ateroskleroze.

Na vprašanja so odgovarjali prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana in predsednik Združenja kardiologov Slovenije, tudi dolgoletni vodja primarne preventive srčno-žilnih bolezni, prim. Janez Poles, specialist kardiovaskularne medicine, iz Bolnišnice Topolšica, sicer predsednik Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije, Jasna Jokič Petrovčič, prof. zdravstvene vzgoje in vodja Posvetovalnice za srce pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Na konferenci je govorila tudi Petra Simpson Grom, predsednica Koronarnega kluba Ljubljana pri Zvezi koronarnih društev in klubov Slovenije, in bolnik, ki je na svoji koži izkusil resne posledice ateroskleroze, kadar dejavnikov tveganja ne vzamemo resno.

Kaj je ateroskleroza?

Aterosklerotična srčno-žilna bolezen ali ateroskleroza je krovni izraz za opis različnih bolezni, ki jih povzroča kopičenje maščobnih oblog ali plakov v žilah. Eden ključnih dejavnikov tveganja za aterosklerozo je dolgotrajno povišan holesterol LDL – pa kljub temu dvema tretjinama bolnikov z ugotovljeno aterosklerozo ne uspe doseči s smernicami priporočenih ciljnih vrednosti holesterola LDL v krvi. To kaže na veliko potrebo po inovativnih načinih ozaveščanja in zdravljenja bolnikov.

Ateroskleroza je osnovni vzrok za 85 % smrti zaradi srčnega infarkta in možganske kapi, ki sta poleg odpovedi srca med najpogostejšimi boleznimi srca in ožilja – te pa so vodilni vzrok za smrt prebivalcev Slovenije: kar 38 % vseh smrti v Sloveniji je posledica srčno-žilnih bolezni.

Dejavnikov tveganja se slabo zavedamo

Zakaj so srčno-žilne bolezni še vedno vodilni vzrok smrtnosti v Sloveniji? »Spreminjanje utečenih navad je za človeka nekaj najtežjega. A verjamem v pozitivno spodbudo in vsaka malenkost, ki jo posameznik naredi za obvladovanje dejavnikov tveganja, šteje,« je odgovoril kardiolog prof. dr. Zlatko Fras ter dodal, da vsem pacientom, ki pridejo v njegovo ordinacijo, pove, da imajo srečo, da so prišli. »V Sloveniji imamo vse, kar imajo najboljši. Vse, ki pridejo k nam, znamo odlično pozdraviti, saj imamo vrhunsko tehnologijo in dva univerzitetna centra. Srčno-žilne dogodke znamo nenehno in nemudoma razrešiti. Za te bolnike lahko potem poskrbimo v procesu sekundarne rehabilitacije. Tretjina bolnikov pa zaradi akutnega koronarnega sindroma umre in na to tretjino moramo misliti, ko iščemo poti za ozaveščanje čim širšega dela populacije o aterosklerozi,« je dejal.

Prim. Janez Poles pa je temu kritično dodal, da je očitno še vedno težava v nezavedanju resnosti dejavnikov tveganja in premajhni individualni ozaveščenosti, ko v obdobju navidezno polnega zdravja številni namenjajo čas predvsem pridobitni dejavnosti in iskanju kratkotrajnih užitkov, dopolnjenih s telesno nedejavnostjo, nezdravo prehrano, kajenjem, uživanjem alkohola in psihoaktivnih substanc, nepotrebnim izgorevanjem v kroničnem stresu – namesto da bi se osredotočili na zdravje, ki ga bodo še kako potrebovali po petdesetem letu, in zanj nekaj storili.«

Dejal je še, da smo v Sloveniji po letu 2000 na tem področju vendarle dosegli pomembne premike. »Stopnjo smrtnosti zaradi srčno-žilnih bolezni smo znižali pod 40 %, kar nas je uvrstilo med uspešnejše evropske države. Ob današnjem ocenjevanju ogroženosti bolnikov po tabelah SCORE 2 tako sodimo v skupino držav z zmerno ogroženostjo. Moti pa dejstvo, da je ženska populacija v Sloveniji bolj ogrožena in delež smrtnosti zaradi srčno-žilnih bolezni pri njih še vedno presega 40 %,« je opozoril Poles.

Ateroskleroza je nevidna bolezen. Mnogi ljudje ne občutijo nobenih simptomov, dokler se maščobna obloga v žilah ne odtrga. Nastane strdek, ki zamaši žilo, kar lahko privede do srčnega infarkta ali možganske kapi. To se je pred štirimi leti zgodilo tudi Alešu Sterletu, ki je na konferenci razkril: »Nisem se zavedal, kako nevarna je lahko zvišana raven holesterola. Čeprav sem na obveznem zdravniškem pregledu za službo že več kot pet let pred srčnim infarktom izvedel, da imam povišan holesterol v krvi, tega nisem jemal dovolj resno.«

Večino zapletov bi lahko preprečili

Kot so povedali na novinarski konferenci, bi po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije lahko preprečili 80 % srčno-žilnih zapletov. Če poznamo dejavnike tveganja za aterosklerozo, ki jih lahko izboljšamo, vključno z vrednostmi holesterola LDL, lahko zmanjšamo tveganje za njen razvoj. »Ljudje, ki poznajo svoje vrednosti krvnega tlaka, glukoze v krvi in holesterola, lahko pravočasno ukrepajo ob spremembah. Zato je tako zelo pomembna preventiva in redno spremljanje dejavnikov tveganja,« je pojasnila Jasna Jukič Petrovčič, vodja Posvetovalnice za srce pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Prim. Poles se kot kardiolog dnevno srečuje z izzivi, ko bolnikom pojasnjuje bolezni in načine zdravljenja, ki vključujejo tudi optimalno vseživljenjsko rehabilitacijo. »Ta pa zahteva bolnikov čas, voljo in rednost v izvajanju. Vsaka nedoslednost se kaže v hitrejšem napredovanju bolezni, izgubi telesne zmogljivosti, slabši odzivnosti in slabši kakovosti življenja. Ob opustitvi rehabilitacije je tudi čas življenja krajši. A ob pogovoru o bolezni, kakovosti življenja, pa tudi o zapletih in smrti se pogosto spremeni odnos bolnika do celovitega zdravljenja,« je dejal Poles.

Društva imajo pomembno vlogo

Petra Simpson Grom je poudarila, kako zelo pomembno je bolniku prisluhniti in vzpostaviti zaupen odnos. »V Koronarnem klubu Ljubljana je bolnik enakovreden partner v timu, ki ga sestavljajo strokovnjaki z različnih področij srčno-žilne rehabilitacije in preventive. Skupaj oblikujemo izvedbo programa. Zelo dragocene so tudi izmenjave izkušenj med člani. Bolnik ima v okviru vseživljenjske rehabilitacije dovolj časa za spopadanje z boleznijo in za spremembe načina življenja, ki so pomembne za obvladovanje dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Ob tem ima kontinuirano podporo interdisciplinarnega strokovnega kadra,« je dejala.

Tudi v Posvetovalnici za srce pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije poudarjajo pomen zaupanja med bolniki in strokovnim osebjem. »Ljudje zelo cenijo dejstvo, da znamo prisluhniti njihovim težavam, skrbem, strahu. Da jih aktivno poslušamo in ne obsojamo, ne kritiziramo, ne solimo pameti. Da smo sočutni, strpni do njih, kadar imajo drugačen pogled, kaj je za njih zdravo. S takim odnosom jih pridobimo in takrat lahko začnemo graditi. Včasih nam to uspe hitro, včasih traja dlje. A pomembno je, da tudi bolnik opazi napredek. Tako pri počutju kot tudi pri merljivih rezultatih, na primer, ko se znižajo holesterol, krvni tlak, zmanjša obseg pasu. Zdravstvena vzgoja je dolgotrajen proces, če želimo doseči trajne rezultate,« je poudarila Jasna Jukič Petrovčič.

Ne izgubljajmo časa pri rehabilitaciji

Za bolnike, ki doživijo srčno-žilni zaplet, je rehabilitacija izjemnega pomena. To je vseživljenjski proces, ki ga imenujemo sekundarna preventiva in je razdeljen v več faz: neposredno ob dogodku (na primer infarktu) sledi bolnišnična in nato ambulantna rehabilitacija, kasneje pa vseživljenjska rehabilitacija. Ključni namen rehabilitacije je upočasniti poslabšanje oziroma napredovanje bolezni ter ponovne srčno-žilne zaplete, da lahko bolnik zaživi polno življenje.

Prim. Poles je poudaril, da pri tem ne smemo izgubljati časa. »Sicer bo učinek dobro opravljenega posega v bolnišnici izzvenel. S strokovnega stališča je interventni poseg brez nadaljevanja vseživljenjske rehabilitacije nepopolna zdravstvena storitev. Pričakujemo, da se bomo z bolnikom po akutnem srčno-žilnem dogodku čim prej srečali, torej neposredno po opravljeni ambulantni rehabilitaciji ali odpustu iz bolnišnice, ko je klinično stanje bolnika stabilno in uvedena ustrezna terapija, da bo prišel v koronarno društvo oziroma klub – to pa je mogoče le ob dobrem sodelovanju kardiologov, ki izvajajo ambulantno rehabilitacijo, in odpustnih zdravnikov ali izbranih zdravnikov na primarni ravni,« je dejal prim. Poles.

Obvladovanje ravni krvnih maščob

V Koronarnem klubu Ljubljana bodo v maju 2022 začeli s projektom Obvladovanje ravni krvnih maščob v procesu vseživljenjske rehabilitacije koronarnih bolnikov. »V okviru sistematičnega preverjanja dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni smo leta 2019 ugotovili, da imajo naši člani dobro urejen krvni tlak in krvni sladkor, kadilcev je med njimi manj kot 2 %, prav tako so dobro telesno zmogljivi. Nismo pa bili zadovoljni z vrednostmi holesterola LDL, saj je manj kot 30 % bolnikov dosegalo ciljne vrednosti. Ta projekt bo naslavljal ta dejavnik tveganja za aterosklerozo,« je Petra Simpson Grom opisala projekt, ki bo vključeval začetne in končne meritve, vprašalnike, individualne posvete, delavnice in specializirano vadbo.

»Pomembno je, da se človek zave, da ni večen in da zdravje ne bo trajalo v nedogled. Zato lepo vabim vse zdrave ljudi, ki nimajo nobenih težav ali zdravil, da se oglasijo pri nas na strokovni posvet in na preventivne meritve za ugotavljanje srčno-žilnih bolezni. Tudi vse, ki že vedo, da imajo določene bolezenske težave, prijazno vabim, da se udeležijo posveta in meritev, saj s tem spremljamo učinkovitost predpisane terapije oziroma ugotovimo napredovanje določenega bolezenskega stanja,« je dejala Jasna Jukič Petrovčič.

ABC

A Ateroskleroza je vzrok 85 % smrti zaradi srčnega infarkta in možganske kapi.

B Stopnja smrtnosti zaradi srčno-žilnih bolezni se je pri nas znižala pod 40 %.

C Manj kot 30 % bolnikov dosega ciljne vrednosti holesterola LDL.