Bolečine v stopalu so pogost pojav, ki v primeru, da ga ne zdravimo, lahko privede do trajnih strukturnih sprememb in težav pri mobilnosti – tudi trajne invalidnosti. Poškodba, preobremenjenost ali druge težave lahko povzročijo vnetje in bolečine v katerem koli delu stopala.
V tem članku vam razkrijemo najpogostejše vrste in vzroke bolečin v stopalih, vpliv obutve na biomehaniko ter pomen fizioterapije pri oceni, diagnostiki in rehabilitaciji stopal.
Ali ste vedeli, da je stopalo eno izmed najbolj kompleksnih delov telesa in je sestavljeno iz 26 kosti, 33 sklepov, 107 vezi ter 19 mišic in kit. Prav tako pa vsebuje več živčnih končičev na kvadratni centimeter, kot kateri koli drugi del telesa.
Ker je za pravilno zdravljenje potreba poznati vzrok težav, je ključnega pomena specialna fizioterapevtska diagnostika. Vzroki za bolečino v stopalih se lahko močno razlikujejo glede na lokacijo bolečine v stopalu, zato je izrednega pomena njihovo prepoznavanje in razlikovanje!
Lokacijo bolečine spretno izkoriščamo pri diagnostiki vzroka vaših težav. V nadaljevanju vam predstavljamo najpogostejša področja in možne vzroke bolečin v stopalih, ki jih lahko razdelimo na:
Peta ima pomembno vlogo pri podpori stopalnega loka ter pri hoji in teku, predvsem v fazi opore skrbi za absorbiranje sile teže, pritiska in stresa. Hkrati je peta narastišče najmočnejše tetive v telesu – Ahilove tetive, ki deluje pri upogibanju in iztegovanju gležnja ter hkrati omogoča stabilnost stopala.
Pogosti vzroki za bolečino v peti vključujejo:
Ahilov tendinitis je stanje, ki opisuje vnetje tetive, in nastane zaradi preobremenitve mišice, ki povezuje meča s petno kostjo. Ta najpogosteje prizadene tekače, ki nenadoma povečajo trajanje ali intenzivnost svojih tekov.
Prav tako je to pogosta težava ostalih rekreativnih športnikov srednje starosti, ki zanemarjajo pomen ogrevanja ter priprave tkiva na večje obremenitve kot so poskoki, šprinti ali tek v hrib.
Ob zgodnji rehabilitaciji in ob tem, ko začasno spremenite, oziroma ustavite dejavnike, ki slabšajo stanje je ahilov tendinitis v kar 85 odstotkov primerov uspešno odpravljen s fizioterapijo in terapevtskim programom vadbe, ki zahteva progresivno obremenitev tetive.
Pozor, če se vnetje ahilove tetive ne zdravi, lahko privede do nadaljnjega trganja ali celo pretrganja ahilove tetive, ki lahko glede na mesto rupture zahteva zahteva celo kirurški poseg, ki pa predstavlja enega najdaljših in napornejših okrevanj mišično-skeletnih težav!
Trn v peti oz. kostni izrastek (osteofit), kjer pride do kopičenja kalcijevih nanosov, zaradi prekomerne obremenitve, ponavljajočih se sil, prekomerne teže posameznika, artritisa ali prekomerne pronacije pri hoji.
Ali ste vedeli da ločimo petni trn, ki se izrašča v smeri navzgor in ga imenujemo dorzalni petni trn (Haglundova peta – spina calcanei superior) in nastane na področju narastišča ahilove tetive ter petni trn na spodnji strani petnice, ki se izrašča v smeri naravnost in ga imenujemo plantarni petni trn – spina calcanei inferior. Diagnosticiramo ju z kliničnim pregledom in rentgenskim slikanjem (RTG).
Burzitis je vnetje napolnjene vrečke na zadnji strani pete. Burze delujejo kot zaščitne blazine in omehčajo gibanje med tetivami ali mišicami, ko te drsijo čez kosti. Lahko je posledica prekomernega treniranja (nenadno povečanje intenzivnosti vadbe), neustrezno prilagojena obutev, deformacija stopal, ki povzroča povečan pritisk na tem področju ter vrste artritisa, vključno z revmatoidnim ali uričnim artritisom (putika).
V kliniki Medicofit burzitis uspešno obladujemo v okviru specialne fizioterapije za stopalo in gleženj!
Stopalo ima tri loke (vzdolžni medialni In lateralni lok ter prečni lok). Oblika lokov je zasnovana kot vzmet in deluje tako, da nosi težo telesa v stoječem položaju ter absorbira silo med hojo. Oblika lokov prispeva k prožnosti stopala in porazdelitvi pritiska.
Pogosti vzroki bolečin v loku stopala vključujejo:
Plantarni fasciitis je vnetje tkiva, ki povezuje peto s sprednjim delom stopala. Razlog za nastanek so lahko ponavljajoči se napori, prekomerna teža, mišično neravnovesje, neprimerna obutev ali travmatski dogodek.
Tipično lahko sami prepoznate simptome planternega fascitisa s tem, ko se vam bolečina pojavlja pri prvih korakih zjutraj, potem ko nekaj časa sedite in spet vstanete ali ob daljši stoji na mestu.
Ob prvih znakih bolečine je priporočljivo pričeti s fizioterapevtskim zdravljenjem, saj le-to prinaša najboljše rezultate, hkrati pa lahko nezdravljena akutna bolečina preide v močno, kronično bolečino, ki zahteva daljšo obdobje rehabilitacije.
Stresni zlom povzročajo majhne razpoke v kosti, ki jih povzroča prekomerno obremenjevanje in ponavljajoče se dejavnosti povezane z tekom in doskoki (nogomet, odbojka, košarka, rokomet). Pojavi se zaradi neravnovesja med tvorbo kosti in ponavljajočega se obremenjevanja.
Druga metatarzalna kost je eno pogostejših področij stresnih zlomov, ki se nekoliko pogosteje pojavljajo pri ženskah kot pri moških. Diagnozo zloma stopalnice določimo na podlagi anamneze, anatomske lokalizacije bolečine ter rentgenskega posnetka.
Morda vas bo presenetilo, ampak na možnost zloma pete stopalnice je potrebno nameniti tudi ob everzijskem zvinu gležnja!
Sprednji del stopala in prsti so med premikom telesa naprej odgovorni za fazo odriva. Pogosti vzroki za bolečine v sprednjem delu stopala in prstih so lahko:
Metatarzalgija je bolečinsko stanje, kjer se v sprednjem delu stopala razvijeta bolečina in vnetje, običajno zaradi teka, skakanja ali športov z visoko obremenitvijo. Lahko se pojavi tudi zaradi drugih deformacij stopala, kot so deformacije malih prstov in palca oziroma kar je lahko tudi posledica pretesne ali prevelike obutve.
Mortonov nevrom je boleče stanje, ki vpliva na sprednji del stopala med metatarzalnimi kostmi. Nastane zaradi odebelitve, kar vodi v draženje ali stiskanje živca. To lahko povzroči pekoč občutek, otopelost ali mravljinčenje ter druge senzorične simptome v prstih.
Ali ste že slišali za sezamoiditis? Sezamoiditis se pojavi, ko postanejo kite okoli majhnih kosti v stopalu (sezamoidne kosti) vnete zaradi prekomerne obremenitve in ponavljajočih udarcev. To je še posebej pogosto srečujemo pri plesalcih, tekačih, ljudeh z visokim stopalnim lokom ali pri ženskah, ki redno nosijo visoke pete.
Deformacija nožnega palca (Hallux Valgus) je pogost pojav, ki prizadene sklep metatarzofalangealni (MTP) in povzroči deviacijo v stransko smer (sklep se deformira stran od telesa).
Konservativna fizioterapija, ki vključuje manualno terapijo (tehnike z daljšim raztezanjem in pridobivanje gibljivosti), instrumentalno fizioterapijo z namenom zmanjšanja bolečine in hitrejšega celjenja ter spremembo čevljev (širši sprednji del) ključno vpliva na izboljšanje stanja že v 4 do 6 tednih.
S konservativnimi postopki ne moremo popolnoma poravnati palca, lahko pa močno zmanjšamo vaše neprijetne simptome. Najboljše rezultate vidimo pri pacientih, ki se za zdravljenje odločijo v zgodnjih fazah deformacije.
Biomehanika stopala in spodnjega dela noge se močno spreminja glede na vrsto obutve. Visoke pete so pokazale, da močno spremenijo hojo, saj povzročajo večji stres na spodnjem delu stopala in prstih, skrajšujejo mečno mišico (m. gastrocnemius in m. soleus), uveljavljajo nestabilen vzorec hoje in vodijo v povečano porabo same energije med hojo.
Ostro ali ozko oblikovan sprednji del čevljev prav tako lahko privede do težav s stopali. To vodi v krčenje prstov in povečan pritisk na prednjem delu stopala, kar lahko povzroči metatarzalgijo ali nastanek otiščancev.
Tudi japonke so pogost vzrok bolečin v stopalih. Hoja v japonkah navadno zaradi njihovega nizkega profila lahko privede do bolečin v petah, prekomerne obremenitve mišic in je krivec za ploska stopala v poznejšem obdobju življenja.
Pri izbiri tekaških čevljev je pomembno upoštevati vaš tip stopala, stil teka in teren, na katerem boste tekli. Optimalni tekaški čevelj vam bo zagotovil udobje, podporo in zmanjšal tveganje za poškodbe.
V kliniki Medicofit smo specializirani za zdravljenje vseh mišično-skeletnih stanj, ki lahko povzročijo neprijetne bolečine v stopalu.
Zdravljenje v naši kliniki se prične z diagnostično terapijo – inovativno metodo diagnostike, ki že vključuje akute tehnike protibolečinskega in biostimulativnega zdravljenja.
V okviru diagnostične terapije se izvedejo ocena drže, analiza hoje (določanje položaja stopala skozi različne faze hoje), vpliva stopalnega loka in stopnjo obremenitve stopala, ocena gibljivosti sklepov, analiza moči ter testi za ugotavljanje morebitne togosti mišic, ki bi lahko vodile do bolečin v stopalu.
Strokovnjaki fizioterapije z vami za izboljšanje artrokinematike in izboljšanju gibljivosti gležnja in stopalnic izvajajo manualno terapijo in sklepno mobilizacijo. Za zmanjšanje mišične napetosti in bolečine pa je koristno miofascialno sproščanje in terapija prožilnih točk.
Najsodobnejša instrumentalna terapija aktivno zmanjšuje bolečino v stopalih, hkrati pa pospešuje naravne procese celjenja in samoobnavljanja. V kliniki Medicofit se izvaja:
Prve učinki terapij lahko pričakujete že znotraj prvih treh tednov. Rehabilitacija bo od vas zahtevala kar nekaj proaktivnosti v postrehabilitacijskem času.
Ob tem bodo naši kineziologi za vas poskrbeli z individualno prilagojenimi vajami in pravilno obremenilno kapaciteto stopalnega loka, petnice in mišic. Če imamo vrhunskega ali rekreativnega športnika, ki se ukvarja s tekom in skakanjem, je potrebno izvajati progresivno vadbo za izboljšanje moči in vzdržljivosti ter pacienta pripraviti na tekaške obremenitve.
V kliniki Medicofit se izvaja tudi pliometrična rehabilitacija, kar pomeni, da po ozdravljenem trnu v peti vzpostavimo pravilno tehniko teka, skokov in doskokov.
Poslušajte svoje telo in ne ignorirajte bolečine v stopalu. Pri pacientih, ki ne odlašajo z diagnozo in začetkom rehabilitacije, vidimo najboljši izid fizioterapevtskega zdravljenja.
Viri:
Flores, D. V., Mejía Gómez, C., Fernández Hernando, M., Davis, M. A., & Pathria, M. N. (2019). Adult Acquired Flatfoot Deformity: Anatomy, Biomechanics, Staging, and Imaging Findings. Radiographics : a review publication of the Radiological Society of North America, Inc, 39(5), 1437–1460. https://doi.org/10.1148/rg.2019190046
Kodithuwakku Arachchige, S. N. K., Chander, H., & Knight, A. (2019). Flatfeet: Biomechanical implications, assessment and management. Foot (Edinburgh, Scotland), 38, 81–85. https://doi.org/10.1016/j.foot.2019.02.004
Hamstra-Wright, K. L., Huxel Bliven, K. C., Bay, R. C., & Aydemir, B. (2021). Risk Factors for Plantar Fasciitis in Physically Active Individuals: A Systematic Review and Meta-analysis. Sports health, 13(3), 296–303. https://doi.org/10.1177/1941738120970976
Vsebino omogoča: Medicofit d.o.o.