Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga obdobja remisije, vmes pa žal tudi akutne zagone. Za zdaj pravega vzroka za pojav te bolezni ne poznamo. Vemo, da jo povzroča več različnih dejavnikov, med njimi predvsem škodljivo delovanje imunskega sistema.

Avtorica: Maja Korošak

Kot nam je povedal Janez Breznik, dr. med., spec. interne medicine, iz Bolnišnice Jesenice, kjer vodi Ambulanto za biološko zdravljenje KVČB, pri genetsko predisponirani osebi pride do vnetja prebavne cevi, vključeni pa so tako dejavniki okolja kot tudi poškodba črevesne sluznice. Osnovna motnja je v motenem delovanju imunskega sistema z vključenostjo mikrobiote, katere ravnovesje je porušeno v smislu okrnjene raznovrstnosti.

Bolezni ne znajo zdraviti vzročno; zdravijo se simptomi in znaki vnetja s prizadetostjo prebavne cevi, pri čemer sta osnovna cilja doseči nadzor nad vnetjem s ciljem popolne zacelitve sluznice in povrnitve kakovosti življenja kot pred pojavom bolezni. Z zdravili tako ali drugače posegajo v imunski sistem bolnika.

Naš sogovornik razloži, da poznamo dva osnovna tipa bolezni. »Prvi tip je ulcerozni kolitis in drugi Crohnova bolezen, obstaja pa tudi različica neopredeljena KVČB, kjer kljub opravljenim preiskavam ne moremo opredeliti, za kakšen tip bolezni gre.« Kakšne pa so razlike med njima? »Crohnova bolezen je nekoliko neugodnejša od ulceroznega kolitisa, saj se lahko pojavi kjer koli v prebavni cevi – od ustne votline do zadnjične odprtine. Vneta je celotna stena prebavne cevi in to lahko kasneje vodi do zožitve ali do nastanka fistul.

Pri ulceroznem kolitisu pa je vnetje omejeno na široko črevo, gre torej za prizadetost debelega črevesja, z vnetjem sluznice in podsluznice ter z napredovanjem vnetja v smeri od zadnjika navzgor. Dr. Breznik doda sledeče: »Ob endoskopskem pregledu so pri Chronovi bolezni vmes areali zdrave sluznice, pri ulceroznem kolitisu pa je vneta celotna sluznica in se zato težave v obliki krvave driske pojavijo tudi prej. Pri Chronovi bolezni, če je na primer omejena le na tanko črevo, so simptom že samo bolečine v trebuhu in je zato pravilno diagnozo tudi težje postaviti.«

Kako se bolezen kaže?

Kakšni so torej simptomi, kakšne težave povzroča KVČB bolniku? »Prvi simptom so dolgotrajne driske, ki trajajo vsaj štiri tedne, lahko se v blatu pojavi tudi kri, ki je alarmantni znak, nekateri bolniki prihajajo na prvi pregled zaradi bolečin v trebuhu, značilno je lahko tudi nepojasnjeno hujšanje, utrujenost, pri pregledu krvi pa lahko ugotavljamo tudi slabokrvnost in kazalce vnetja. Simptomi KVČB so lahko tudi dolgotrajna vročina ali povišana temperatura. Lahko pride do težav s kožo, sklepi, po navadi boli tudi križ in ostala hrbtenica, ali pa se ob revmatološkem pregledu pomisli tudi na možnost kronične vnetne črevesne bolezni ob iskanju vzroka bolečih sklepov in hrbtenice. Pri ulceroznem kolitisu je v ospredju po navadi krvava driska, pri Chronovi bolezni pa bolečine v trebuhu, čeprav se obe bolezni lahko kažeta z enakimi naštetimi simptomi in znaki.«

Zgodnejše odkrivanje – boljši nadzor

Na katere zgodnje simptome mora biti bolnik pozoren? »Predvsem naj bo pozoren takrat, ko ima vsaj štiri tedne trajajočo drisko in je infektivni vzrok (okužba) izključen (blato se pregleda na patogene bakterije, viruse in zajedavce ter ob jemanju antibiotika tudi na Clostridioides difficile). Bolniki naj bodo pozorni tudi takrat, ko hujšajo brez pravega razloga, ko so slabokrvni, pa tudi če je KVČB prisotna v družini – takrat je tveganje za pojav te bolezni večje,« svetuje dr. Breznik.

Zelo pomembno pa je, da se bolezen odkrije v čim zgodnejši fazi. »Bolj zgodaj jo odkrijemo, učinkovitejše je zdravljenje in boljši nadzor imamo nad boleznijo, manj je tudi zapletov, ki si jih najmanj želimo,« poudarja dr. Breznik. V prvem letu je najpomembneje, da dosežejo nadzor na boleznijo in zato je tudi zgodnje odkrivanje in zgodnje zdravljenje nadvse pomembno pri dobri zazdravitvi.

Pomembna družinska anamneza

Kako se KVČB diagnosticira? Janez Breznik: »Diagnostika poteka najprej z usmerjeno anamnezo, pri čemer zdravnik bolnika vpraša glede vseh dejavnikov tveganja in kakšne težave ima. Predvsem je pomembna družinska anamneza, pomembni so morebitni operativni posegi, težave z zadnjikom, predhodne operacije fistul …

Sledi telesni pregled, pri čemer zdravnik pretipa trebuh, pregleda, ali so kakršne koli spremembe na koži, ali ima bolnik težave s sklepi, v primeru težav z zadnjikom pa opravi tudi rektalni pregled. Sledi laboratorijska diagnostika, pri čemer se pregleda kri, v primeru driske pa tudi pregled blata. Po tem se naredi tudi slikovna diagnostika, pri čemer se najprej opravi ultrazvok trebuha. Pri sumu na Crohnovo bolezen se opravi tudi CT-trebuha ali pa MR-enterografija (neinvazivna radiološka metoda brez uporabe sevanja, ki je namenjena pregledu tankega črevesja). Redkeje uporabimo kapsulno endoskopijo (pregled črevesja s kapsulo, ki potuje po črevesju in snema črevesno steno).«

Individualni pristop pri zdravljenju

Ko se postavi diagnoza, se začne zdravljenje, ki je različno glede na vrsto in napredovalosti bolezni. Kot pove naš sogovornik, pri zdravljenju uporabljajo individualni pristop, da tako lahko pacientu predpišejo tista zdravila, ki mu bodo dejansko najbolj koristila in povzročila čim manj stranskih učinkov. »Pri ulceroznem kolitisu uporabljamo najprej konvencionalno terapijo, in sicer aminosalicilate, tako da dovajamo učinkovino na sluznico bodisi s svečkami, klizmami ali prek ust.

Pri Chronovi bolezni pa ta vrsta zdravil ne učinkuje, tako da uporabljamo imunomodulatorje ali pa kasneje, če je odziv slab in/ali ob hudem vnetju, tudi biološka zdravila. Pri ulceroznem kolitisu lahko uporabimo tudi zdaj najnovejši tip zdravil, t. i. male molekule, ki se zaužijejo in delujejo na zmanjšanje vnetja v celici. Zdravljenje stopnjujemo glede na potek bolezni, ki se od bolnika do bolnika razlikuje, glede na prognostične dejavnike bolezni, pojave stranskih učinkov in tudi glede na želje bolnika ter seveda na zastavljene cilje zdravljenja.«

Ali to pomeni, da bolezen napreduje kljub zdravljenju?

»Že v začetku zdravljenja izdelamo strategijo vodenja bolnika. Bolniki morajo redno obiskovati gastroenterologa in po vsaki terapiji se mora oceniti, kakšen je terapevtski odziv. Najprej se opravi pogovor s pacientom z oceno izboljšanja simptomov bolezni, nato se opravi pregled krvi, potem tudi blato (iz vzorca blata lahko opredelimo, ali je bolezen še aktivna ali ne), kasneje pa se za potrditev odsotnosti vnetja opravijo še endoskopske preiskave. Vedno je treba opredeliti stopnjo odziva na zdravljenje oziroma ugotoviti, ali je odziv zadosten, da s terapijo, ki jo bolnik prejema, lahko nadaljujemo in vzdržujemo stanje zazdravljene sluznice.«

Pri zdravljenju KVČB sledijo natančno določenim ciljem.

»Cilji zdravljenja so seveda najprej ti, da je bolnik brez težav, temu rečemo klinična remisija. To pomeni, da ima enako število odvajanj nespremenjenega, formiranega blata in enako kakovost življenja kot pred pojavom bolezni. Hkrati ob pregledu krvi lahko ugotovimo, da ni kazalcev vnetja in ni slabokrvnosti, t. i. biokemijska remisija, ob pregledu sluznice pa ugotovimo, ali je ta zaceljena in ni vnetnih sprememb. Predpisano zdravilo se uporablja toliko časa, dokler je učinkovito oziroma dokler se ne pojavijo resni stranski učinki in je zato potrebna menjava med skupinami zdravil,« še pojasni dr. Breznik.

Najpomembnejše je prvo zdravilo

Kakšna pa je uspešnost zdravljenja? »Če govorimo o bioloških zdravilih, je najbolj uspešno prvo zdravilo, ki ga uvedemo. Izjemnega pomena je, katera je prva linija terapije, kajti ta je najbolj učinkovita. Če terapijo menjamo, so vse naslednje žal manj učinkovite.« Ali se to da kako pojasniti? »Pravzaprav da, predvsem s prilagodljivostjo imunskega sistema ob uvedenih terapijah. Res pa je, da mlajši, kot je človek, agresivnejše zdravljenje je potrebno, saj je odziv imunskega sistema v mlajših letih hujši in burnejši,« odgovarja dr. Breznik.

Brez posebne diete

Ali morajo imeti bolniki kakšno posebno dieto? »Diete pri odraslih bolnikih s KVČB ni. Med akutnim zagonom pa priporočamo, da črevesja dodatno ne obremenjujemo z začinjeno in mastno hrano, odsvetujemo pa tudi sveže sadje in zelenjavo ter mlečne izdelke. Želimo, da se bolniki prehranjujejo raznovrstno. V primeru nedohranjenosti ali pojavu prehranske ogroženosti je na mestu pregled pri dietetiku, ki potem svetuje glede pravilne prehrane bolnika,« priporoča naš sogovornik.

Kako pa je epidemija covida vplivala na zdravljenje KVČB? »V naši ambulanti KVČB v Bolnišnici Jesenice nismo zaznali upada števila obravnavanih bolnikov, ambulanta deluje v polnem obsegu, ob tem pa seveda upoštevamo vse priporočene protikoronske ukrepe. Tudi sprejemov v urgentni ambulanti zaradi KVČB (to so po navadi bolniki, pri katerih bolezen ni urejena oziroma ne obiskujejo redno ambulante) ni bilo več kot sicer.

Tveganje za okužbo pri bolnikih s KVČB je enako kakor pri splošni populaciji. Problem se pojavi, kadar bolniki jemljejo zdravila, ki bi lahko vplivala na slabši izhod ob okužbi s SARS-CoV-2, to so predvsem kortikosteroidi v višjih odmerkih, pa tudi takrat, kadar bolezen ni pod nadzorom in je aktivna. Imunomodulatorji ne vplivajo na težji potek bolezni covid-19, se jih pa ob okužbi začasno prekine. Po drugi strani pa imajo bolniki, ki prejemajo zaviralce TNF alfa, lahko slabši odziv na cepljenje,« je za konec še povedal dr. Janez Breznik.

ABC

A Osnovna cilja zdravljenja sta doseči nadzor nad vnetjem in povrnitev kakovosti življenja kot pred pojavom bolezni.

B Pri zdravljenju uporabljajo individualni pristop.

C Najuspešnejše je prvo zdravilo, ki ga uvedejo.