Strokovnjaki pri sedenju ne priporočajo prekrižanih nog. Že res, da drža s prekrižanimi nogami, vsaj pri ženskah, deluje zapeljiveje in elegantneje (če le ne gre za hkratno spodvijanje nog tudi v gležnjih!), a ni najbolj zdrava, zlasti če traja dalj časa. Če to počnemo le nekaj minut na dan, ni posebne škode, če pa imamo noge prekrižane dlje časa, pa si s tem lahko nakopljemo različne težave.

Avtorica: Adrijana Gaber

Če bi se želeli izogniti bolečinam v hrbtu in vratu, potem bi morali vedno sedeti tako, da imamo noge pod kotom 120° z obema stopaloma plosko na tleh, obrnjenima naprej. Na žalost le redko sedimo tako, ženske največkrat tudi zaradi visokih pet (te so poglavje zase). Večina med nami se tako na stolu nagne na eno ali drugo stran in pogosto samodejno prekriža noge. To počnemo že leta in prav zato pride do bolečin v hrbtu in vratu ter poškodb diskov v hrbtenici.

Zvišan krvni tlak

Sedenje s prekrižanimi nogami pa povzroča še druge težave. Verjeli ali ne, ko prekrižamo noge, se po določenem času zviša krvni tlak. Gre za začasno povišanje krvnega tlaka in poglavitni vzrok je ta, da mora telo kri iz nog izčrpati nazaj v srce, pri tem pa seveda deluje proti gravitaciji. Že samo to je težka naloga, ko pa eno nogo prekrižamo čez drugo, s tem otežimo pretok krvi. Posledično mora telo zvišati krvni tlak, da zmore potisniti kri nazaj v srce. Čeprav je vpliv le začasen, bi se takšnemu sedenju morali izogibati zlasti posamezniki, pri katerih visok krvni tlak predstavlja težavo, saj vsako nihanje dodatno obremeni srce.

Prav tako v tem položaju ne bi smeli sedeti tisti, pri katerih je visoko tveganje za krvne strdke. Prekrižane noge ovirajo pretok krvi v spodnjih okončinah in s tem se povečuje tveganje za vensko trombozo.

Gre tudi »na živce«

Prekrižane noge ne vplivajo le na pretok krvi nazaj do srca, ampak vplivajo tudi na žile in živce v nogah in stopalih. Prekrižane noge v kolenih lahko povzročijo pritisk na peronealni živec – glavni živec v nogi, ki se začne tik pod kolenom in poteka po zunanji strani noge. Ponavljajoče in dolgotrajno sedenje s prekrižanimi nogami tako lahko na dolgi rok povzroči tudi odrevenelost v nogah zaradi poškodbe živcev.

Vpliv na žile

Med sedenjem s prekrižanimi nogami je velik pritisk na žile pod kolenom zgornje noge. Ožilje na tem predelu je odgovorno za dotok krvi v spodnji del nog. Kadar dolgo sedite v tem položaju, mišice tam trenutno oslabijo, hkrati se pojavi občutek mravljinčenja. Če do tega pride, z masažo mišic povečajte pretok krvi in odpravite mrtvičenje ter mravljince.

Kaj pa krčne žile? Ali bi lahko dolgotrajnejše sedenje s prekrižanimi nogami vplivalo na nastanek krčnih žil? Kaj pravzaprav so krčne žile? Krčne žile na nogah so modrikaste, nabrekle, zvijugane ali zasukane vene. Tiste, ki se nahajajo v koži, so na pogled podobne pajkovi mreži in jih zato imenujemo pajkaste vene.

Vene, ki so globlje, med mišicami nog, pa so lahko vidne kot temni trakovi pod kožo in kot izbokline. Najpogosteje se pojavijo na zadnji strani meč ali na notranji strani nog. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah kot pri moških in so delno tudi dedne.

Kako nastanejo krčne žile?

Kako nastanejo? Krčne žile nastanejo zaradi popuščanja venskih zaklopk. V notranjosti ven se na stene ven veča pritisk, kar povzroča, da se vene čezmerno raztegujejo in vijugajo. Venske zaklopke tako ne morejo več opravljati svojega dela, zato kri v venah nog zastaja, namesto da bi potovala proti srcu, s tem pa se veča pritisk na žilne stene. Za nastanek krčnih žil na nogah je veliko dejavnikov tveganja. Prvi je zagotovo prirojena slabosti venskih zaklopk in venskih sten. Na nastanek krčnih žil vplivajo tudi debelost, premalo gibanja, nenehno stanje ali sedenje pri opravljanju vsakdanjega dela in nezdrav življenjski slog (kava, kajenje, alkohol). Krčne žile se pogosto pojavijo tudi v nosečnosti zaradi hormonskih sprememb, ki širijo stene žil, in pritiska ploda na vene v medenici, kar ovira pretok krvi proti srcu.

Krčne žile po dolgotrajnem stanju ali sedenju povzročajo občutek utrujenih, napetih in težkih nog. Pogosto je tudi zatekanje nog v gležnjih. Ponoči se lahko pojavljajo krči v mečih. Sčasoma lahko krčne žile povzročijo spremembe na koži, kot so srbenje, občutljivost na dotik, temno obarvanje kože, rdečina, koža se stanjša, otrdi in postane občutljiva za bakterijske ali glivične okužbe. V napredovali fazi bolezni lahko nastanejo celo razjede na golenih, krvavitev, vnetje povrhnjih žil in nastanejo krvni strdki. Krčne žile so moteče tudi iz estetskega vidika.

V nasprotju z razširjenim mnenjem, da tudi sedenje s prekrižanimi nogami vpliva na nastanek krčnih žil, pa dermatolog Branko Pirš, dr. med., odgovarja, da je ta vpliv minimalen. »Pri zdravih nogah takšno sedenje nima posebnega vpliva. Pri že okvarjenih venah se pa pritisk poveča in lahko povzroči dodatno škodo. S prekrižanimi nogami sedimo relativno kratek čas, ker že majhni premiki nog aktivirajo mišice, ki potisnejo kri iz ven in se pritisk normalizira. Da bi povzročili večje posledice na venah, bi morali pri miru s prekrižanimi nogami sedeti nekaj ur. Na arterije pa sedenje s prekrižanimi nogami nima vpliva,« še zatrjuje dr. Pirš.

Izzove slabo držo

Ljudje, ki dolge ure sedijo s prekrižanimi nogami, sčasoma pridobijo slabo držo. Pri takšnem sedenju trup namreč nagnejo naprej, hrbet se usloči in ramena povesijo. Zaradi nepravilne drže se pojavijo bolečine v vratu, spodnjem delu hrbta ter v bokih. Sedenje s prekrižanimi nogami več kot tri ure na dan lahko povzroči bočne nagibe ramen in medenice, glavo pa poravna naprej. Lahko vodi tudi do nepravilne poravnave hrbtenice ter do bolečin in otrdelosti mišic.

Prekrižanje nog ni samo slabo za držo, ampak lahko povzroči tudi bolečine v sklepih. Lahko poškoduje vrat, medenico, križ in kolena. In še posebej se izogibajte prekrižanju nog, če že imate bolečine v kolenu.

Mrzla stopala

Vzrok mrzlih stopal je slaba prekrvljenost, ki prizadene predvsem ženske v rodni dobi, in to je posledica delovanja hormonov, ki vplivajo na pretok krvi po žilah. Pri nekaterih ženskah težava izgine že po prvem porodu. Vzroke za večjo pogostost te težave pri ženskah v primerjavi z moškimi mnogi pripisujejo hormonskim razlikam med moškimi in ženskami, kot je količina estrogena v telesu. Nekateri vzroke vidijo celo v značilnostih presnove ter razporeditvi maščobnih in mišičnih tkiv, zaradi česar drugače občutimo mraz.

Pa vendar težava mrzlih stopal ni izključno težava žensk, pozna jo tudi kar veliko število moških. Prav tako ni le težava mlajše populacije.

Za to, da imamo mrzla stopala, obstajajo številni vzroki.

Mrzla stopala so lahko posledica nepravilne in neprimerne obutve. Ta vzrok pravzaprav najbolj enostavno in najhitreje lahko odpravimo, rešitev je zgolj primerna obutev. Težava je velikokrat neodvisna od trenutne zunanje temperature.

Vzroki za mrzla stopala so torej številni, navadno pa so povezani s prekrvljenostjo tkiv. Poleg tega pa se pozimi že tako tanke podkožne žilice še dodatno zožijo in otežujejo nemoten pretok krvi.

Najpogosteje so torej mrzla stopala posledica motenj v prekrvavitvi. Te motnje lahko nastanejo zaradi arteriosklerotičnih sprememb v stenah ožilja nog. Drugi vzrok je lahko motnja v regulaciji žilnega tonusa, torej če se arterijsko žilje pretirano nagiba h krčenju. Na slabšo prekrvavitev pa sicer vplivajo tudi sedeče delo, preozki čevlji ali čevlji z visoko peto, ki ovirajo pretok krvi. Pri sedenju s prekrižanimi nogami je prekrvavitev spodnjih okončin prav tako motena in zato takšno sedenje med drugim lahko povzroči, da so naša stopala še bolj hladna.

Vzroki za mrzla stopala so tudi nizek krvni tlak, anemije, hormonske motnje, med katerimi izstopa zmanjšano delovanje ščitnice.

Zelo pomemben vzrok sta tudi stres in strah, ki preko vegetativnega živčevja povzročita zoženje perifernega ožilja in posledično zmanjšano prekrvavitev okončin, poleg tega pa strah in stres že sama po sebi znižujeta temperaturo kože.

Pozor med nosečnostjo!

Izogibajte se takšnemu sedenju med nosečnostjo – za otroka je popolnoma varno, lahko pa povzroči otekanje gležnjev in krče v nogah. Če občutite kaj od naštetega, poskusite sedeti z obema stopaloma na tleh ali noge držati v privzdignjenem položaju.

ABC

A Najbolje je sedeti tako, da imamo noge pod kotom 120°, z obema stopaloma plosko na tleh, obrnjenima naprej.

B Sedenje s prekrižanimi nogami lahko privede do bolečin v hrbtu in vratu ter poškodb diskov v hrbtenici.

C Pri že okvarjenih venah se pritisk na stene žil, če sedimo s prekrižanimi nogami, poveča in povzroči dodatno škodo.