Prihaja čas alergij, ki jih povzroča cvetni prah. Sezona cvetenja pri nas pa je dolga. Težave, povezane s senenim nahodom (srbeče oči in nos, kihanje, zamašenost in izcedek iz nosu), se pojavljajo pri približno tretjini ljudi. Zaradi podnebnih sprememb je temperatura zraka višja, kar pomeni, da tudi rastline začnejo prej cveteti oz. je doba cvetenja daljša in bolj intenzivna. Že v februarju so zacvetele leske in jelše, v Primorju tudi ciprese. Največ cvetnega prahu je v ozračju ob toplem, sončnem in vetrovnem vremenu.

Avtorica: Petra Bauman v sodelovanju z

• Anjo Koren Jeverica, dr. med., spec. pediatrije, Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo, Pediatrična klinika Ljubljana,
• Andrejo Kofol Seliger, univ. dipl. biologinjo, vodjo Skupine za aerobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano

Je alergija dedna?

Človek se rodi z genetsko nagnjenostjo k alergijam (atopija), mora pa biti nekaj časa v stiku z določenim alergenom, da se razvije bolezen. Alergije se pri za to nagnjenih osebah po navadi začnejo pojavljati že v dobi otroštva, drži pa, da se lahko alergija na inhalacijske alergene (v zraku) prvič pojavi kadar koli v življenju, torej tudi šele v odrasli dobi. Seneni nahod je po navadi najintenzivnejši v mladosti, težave se večkrat s starostjo pričnejo umirjati.

Kako nastane cvetni prah?

Andreja Kofol Seliger je vodja skupine, ki je specializirana za sledenje alergološko pomembnih vrst cvetnega prahu v zraku. Analize izvajajo celo leto na štirih zajemnih mestih (Izola, Ljubljana, Maribor, Lendava), sledijo pa okoli 70 vrstam rastlin. Zadnji podatki iz lanskega leta so pokazali, da je bila povprečna dnevna koncentracija ambrozije, ki je še vplivala na zdravje preobčutljivih na ambrozijo, zabeležena v Lendavi 5. oktobra 2020.

Vodilna slovenska aerobiologinja razlaga, da v Sloveniji raste več kot 3200 vrst višjih rastlin, vendar le peščica rodov cvetnic sprošča v zrak alergeni cvetni prah, ki je pogosto vzrok za alergije dihalnih poti in oči. Mešanica cvetnega prahu, ki smo mu izpostavljeni, se čez leto spreminja tako po sestavi vrst rastlin kot tudi količinsko. Cvetni prah rastlin vsebuje beljakovinske molekule – alergene. Najpomembnejše alergene vrste rastlin oprašuje veter, saj velike količine sproščenega cvetnega prahu lebdijo v zraku dovolj dolgo, da vplivajo na zdravje posameznikov.

Tudi cvetni prah rastlin, ki jih oprašujejo žuželke, je lahko vzrok za alergije, vendar se v zraku znajde le malo zrn. V stik z njim prihajamo ob nabiranju šopkov, vonjanju cvetov, posedanju na cvetočih tratah. Rastline začnejo sproščati cvetni prah že zjutraj, pogoj je pet stopinj Celzija. Ko se dopoldne zrak segreva, se s toplim zrakom dvigajo tudi zrnca. Pozno popoldne, ko se zrak ohlaja, se s hladnejšim zrakom posedajo. V vlažnem, deževnem vremenu in močnem vetru so obremenitve nizke in navadno ne povzročajo zdravstvenih težav.

Zimske alergije drugačne od poletnih

Od oktobra do januarja v zraku praviloma ni cvetnega prahu, zato so alergijske težave v tem času po navadi povezane z alergijo na pršico hišnega prahu oz. živalsko dlako. V mrzlih zimah se začetek sezone cvetnega prahu odlaga v kasnejši čas, do konca februarja in začetka marca. Takrat hkrati cveti veliko število drevesnih vrst katerih cvetenje je navadno porazdeljeno v daljšem časovnem obdobju.

Andreja Kofol Seliger pojasnjuje, da kljub razlikam v grobem povsod prepoznamo zimsko-pomladansko obdobje, ko cvetijo drevesa (leska, jelša, breza, gaber, hrast, bukev), poznopomladansko in poletno obdobje s cvetnim prahom trav in travniških rastlin (kislica, trpotec) in nekaterih dreves (pravi kostanj) ter pozno poletni in jesenski čas s cvetnim prahom alergenih košarnic (pelin, ambrozija). V Primorju se poleg celinskih vrst pojavlja še cvetni prah, značilen za Sredozemlje: cvetni prah cipres v zimsko-pomladanskem obdobju, krišine od pomladi do jeseni in oljke v maju in v prvi polovici junija. Breze so v Primorju redka drevesa, zato je cvetnega prahu lokalnega izvora malo, vetrovi lahko zrna prinašajo s celine. Dodatno v pozni pomladi, poleti in v jeseni z alergeni obremenijo zrak tudi spore plesni.

Anja Koren Jeverica dodaja, da je alergija redko omejena le na eno vrsto, npr. samo na trave ali samo na brezo. Ko govorimo o inhalacijskih alergenih, so najpogostejši pelodi različnih dreves, trav in plevelov, pršica hišnega prahu ter živalska dlaka (mačja, pasja, konjska).

Cvetni prah in onesnaženje

Andreja Kofol Seliger poudarja, da samo genetski dejavniki ne morejo razložiti velikega povečanja pojavnosti alergijskih bolezni v zadnjih desetletjih in to ne le v industrijskih državah, temveč tudi nasploh. Po predvidevanjih bo leta 2050 kar polovica svetovnega prebivalstva občutila eno od njenih oblik. Poleg cvetnega prahu je namreč v zraku veliko onesnaževal – trdih delcev. V onesnaženem zraku se lahko poškoduje stena zrn, poveča se količina alergenih delcev in molekul alergena v zraku, ki lahko prodrejo globlje v pljuča. Učinek onesnaženega okolja na zdravje je kompleksen in je posledica sočasne izpostavljenosti različnim snovem. Onesnaževala delujejo kot dražilna sredstva, saj lahko povzročijo vnetje dihalnih poti, kar olajša dostop alergenov do ključnih celic alergijskega imunskega odziva.

Zdravljenje

Ob blagih težavah si lahko pomagamo sami. Zdravila (antihistaminiki in kortikosteroidna pršila za nos) se dobijo v lekarni tudi brez recepta. Ob izrazitejših težavah Anja Koren Jeverica svetuje obisk izbranega zdravnika in po njegovi presoji napotitev k specialistu alergologu. Slednji opravi alergološko testiranje (po navadi kožne vbodne teste) in svetuje glede ustreznega zdravljenja. Antihistaminik bo dobro pomagal pri težavah z očmi in srbečici, v primeru zamašenosti in izcedka iz nosu pa bo najbolj učinkovito kortikosteroidno pršilo za nos. Ob rednem jemanju zdravil v času cvetenja bo učinek boljši. Ob večjih težavah Anja Koren Jeverica svetuje napotitev k alergologu za eventualno zdravljenje s specifično imunoterapijo (desenzibilizacijo). Pri tej vrsti zdravljenja gre za postopek, ko bolnik prejema majhne količine alergena po kapljicah pod jezik, doza se nato v določenih časovnih intervalih povečuje do vzdrževalne, ki jo nato prejema nekaj let. Z imunoterapijo zdravimo alergijski nahod, kadar so simptomi ob zdravljenju z zdravili še vedno prisotni, in blago do največ zmerno astmo.

Novi koronavirus in alergije

Ker se nekateri simptomi senenega nahoda (zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu) lahko prekrivajo s simptomi okužbe s SARS Cov-2, lahko pride do dileme glede možne prisotnosti okužbe. Ob pojavu sumljivih znakov zato ne bo odveč posvet z izbranim zdravnikom, ki bo svetoval glede smiselnosti testiranja za novi koronavirus.

Kaj je alergija

Anja Koren Jeverica odgovarja, da je alergija (preobčutljivost) napačen imunski odziv človeka na neko snov iz okolja (npr. hrana, snovi v zraku – pršica hišnega prahu, pelodi rastlin, živalska dlaka). Zaradi nastanka posebnih protiteles (IgE) se v telesu ob stiku z alergenom pojavijo znaki oz. simptomi alergije. Ob prvem stiku z alergenom se senzibiliziramo, do reakcije pride šele ob ponovnem stiku po kratkem obdobju. V primeru alergije na pelode se težave pojavijo po navadi na dihalih (nos, pljuča) oz. očeh (t. i. seneni nahod). Ena od pomembnih značilnosti celic imunskega sistema je spomin, zato nas alergija, če jo imamo, praviloma spremlja vse življenje. Značilne težave so: zamašen nos, izcedek iz nosu, srbečica v nosu, kihanje, rdeče, srbeče oči, izcedek iz oči, kašelj, težko dihanje (poslabšanje astme), redkeje izpuščaj po koži (urtikarija) in anafilaksa, ki se lahko konča tudi najbolj usodno.

Povezave do spletnih strani o cvetnem prahu

– Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano: https://www.nlzoh.si/

– Nacionalni inštitut za javno zdravje: https://www.nijz.si/sl/porocila-o-obremenjenosti-zraka-s-cvetnim-prahom

 http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/cvetni-prah

– Spletni Dnevnik cvetnega prahu: https://www.pollendiary.com

Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v marcu

Andreja Kofol Seliger, dipl. biologinja:

»V marcu cvetita leska, jelša, v drugi polovici meseca pa jesen, breza in gaber, začne se sezona hrasta. V zraku bo tudi cvetni prah topola in vrb, še posebej razširjena je v Pomurju; svoj vrhunec sicer doseže aprila. Cel mesec bo v zraku tudi cvetni prah jesena. Začne se sezona bora, v Primorju pa bodo zacvetele cipresovke/tisovke (brin, tuja, pacipresa, cipresa).

ABC

A Prva je zacvetela leska, največ cvetnega prahu pa prinaša april s cvetnim prahom breze, gabra, hrasta in bukve.

B Leta 2050 bo vsaj polovica svetovnega prebivalstva zaradi onesnaženja občutila eno od oblik alergijskih bolezni.

C Pred alergijami nas lahko zaščitijo tudi maske, saj ima njihov material pore, manjše od velikosti cvetnega prahu, ki meri v povprečju od 10 do 100 mikronov.