Ribje olje je v preteklosti marsikaterega otroka obvarovalo pred rahitisom, ne pa tudi pred svojim že pregovorno neprijetnim okusom, ob misli nanj se še danes samodejno skremžimo. Še sreča, da medicina napreduje in se danes lahko izognemo uživanju ribjega olja »na žlico« ter raje posežemo po prehranskih dopolnilih, če si že ne privoščimo ribjega obroka. Zakaj je bilo ribje olje tako čislano, kakšne so njegove zdravilne lastnosti in pri čem nam lahko pomaga, izveste v spodnjem prispevku.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

Popularno že v antiki

Čeprav ribje olje povezujemo z industrijsko revolucijo, je o njegovi uporabi v medicini pisal že Hipokrat, Plinij pa o zdravilnih učinkih jeter delfina. Ribje olje je bilo izjemno popularno že v starem Rimu v obliki omake iz ribjega olja garum – pravzaprav je šlo za gnilo črevo rib s soljo. Stari Rimljani pa niso slavili le njenega okusa, pač pa tudi zdravilne lastnosti – delovala naj bi kot afrodiziak, zdravila glavobole in pomagala pri odvajanju blata. In ko so španski raziskovalci po starorimskih receptih poustvarili omako, so odkrili, da vsebuje ogromne količine maščobnih kislin omega-3. Garum tako velja za prvo znano prehransko dopolnilo iz rib v naši zgodovini.

Prevrtimo čas naprej v obdobje industrijske revolucije, ko je bil rahitis med otroki v polnem razmahu. Bolezen najpogosteje povzroča pomanjkanje vitamina D, zato se tkivo v kosteh ne mineralizira, kar ima za posledico mehčanje kosti in deformacije skeleta. Med industrijsko revolucijo je bil rahitis v veliki meri posledica neustrezne prehrane in pomanjkanja sončne svetlobe, saj je smog tako gosto prekrival mesta, da naj bi v nekaterih metropolah kar 80 % otrok trpelo za določeno stopnjo rahitisa.

Odrešitev v obliki olja iz jeter polenovke

Čeprav v obdobju industrijske revolucije niso točno vedeli, katera sestavina olja iz jeter polenovke preprečuje rahitis, so ga otroci vsak dan dobili po eno žlico. Od začetka 19. stoletja se je olje iz jeter polenovke že uporabljalo kot zdravilo, okrog leta 1850 pa ga je populariziral Norvežan Peter Möller. Uspelo mu je nedosegljivo. S stiskanjem ribjih jeter v brozgo, iz katere je nato s postopkom lahnega vrenja na površje priplavalo olje, ki so ga precedili in očistili, je izdelal olje brez okusa po ribi – od katerega se otrokom niso obračali želodčki.

Poleg vitamina D pomembne tudi esencialne maščobne kisline

Raziskave pa so šle, tako kot čas, naprej. V šestdesetih letih 20. stoletja sta danska raziskovalca preučevala Inuite na Grenlandiji in ugotovila, da je med tamkajšnjo populacijo precej manj bolezni srca in ožilja v primerjavi z ostalo Evropo, čeprav njihova prehrana vsebuje veliko mastnih rib. V tistem obdobju so bile maščobe v prehrani še demonizirane, danes pa vemo, da so za naše zdravje nujno pomembne.

Tako so znanstveniki ugotovili, da poleg izjemno veliko vitamina D in A olje iz jeter polenovke vsebuje tudi pomembne esencialne maščobne kisline – in tako kar poka od zdravja. Toda olje iz jeter polenovke ni sinonim za ribje olje. Prvo izdelujejo s kuhanjem in nato stiskanjem jeter polenovke, to olje pa je bogato z vitaminoma A in D. Industrijsko ribje olje na drugi strani izdelujejo iz različnih rib, denimo tune, lososa, skuše ali slanika, pri čemer se uporabi cela riba, ne le jetra. Včasih se doda tudi tolšča tjulnjev ali kitov. Ribje olje v grobem vsebuje manj vitaminov A in D, zato pa toliko več maščobnih kislin omega-3.

ABC zdravilnih učinkovin

Vitamin A: V maščobi topen vitamin igra veliko vlogo pri imunskem sistemu, razvoju celic in predvsem dobrem vidu, sodeluje v različnih procesih v telesu itd. Njegovo pomanjkanje lahko vodi v slepoto.

Vitamin D: Imenovan tudi »sončni vitamin«, tudi ta je topen v maščobi. Pomembno vlogo igra pri izgradnji kosti in zob, ključnega pomena pa je tudi za imunski sistem. V zadnjem času vse več raziskav priča o tem, kako veliko vlogo igra vitamin D ob okužbi z virusom SARS CoV-2. Najdemo ga v nekaterih živilih, kot so ribje olje, ribe in jajca, naše telo pa ga ustvarja tudi s pomočjo sončnih žarkov. Pomanjkanje vitamina D vodi v težave s kostmi.

Nenasičene maščobne kisline omega-3: Gre za esencialne maščobne kisline, ki jih telo ne more proizvesti samo, pač pa jih moramo vnesti s hrano. So ključnega pomena za normalno delovanje našega organizma. Sodelujejo pri vnetnih procesih v telesu, vključene so v procese celičnih membran itd. Maščobne kisline omega-3 sestavljajo tri ključne skupine: EPA (eikozapentaenojska kislina), DHA (dokozaheksaenojska kislina) in ALA (alfa-linolenska kislina).

Zdravilne učinkovine ribjega olja

Če govorimo o zdravilnih učinkovinah ribjega olja na splošno, imamo običajno v mislih predvsem maščobne kisline omega-3. Kadar pa govorimo o olju iz jeter polenovke, s katerim se je med industrijsko revolucijo vse začelo, svoj lonček pristavita še vitamina A in D, ki ju to olje vsebuje precej več kot industrijsko ribje olje in ki prispevata predvsem k zdravemu imunskemu sistemu, zdravju kosti in skeleta, normalni mišični funkciji ter kakovosti vida.

Ribje olje, vključno z oljem iz jeter polenovke, je bogato z maščobnimi kislinami omega-3 EPA in DHA in naj bi prispevalo h kardiovaskularnemu zdravju, pa tudi zdravju možganov, splošnemu vnetnemu odzivu organizma itd. Maščobne kisline omega-3 naj bi tudi pomagale pri preprečevanju infarkta, zniževanju krvnega tlaka in uravnavanju ravni trigliceridov v krvi.

Maščobne kisline EPA in DHA, ki jih najdemo v ribah, vplivajo na zmanjšanje vnetnega odziva organizma, zaradi česar naj bi ribje olje pomagalo bolnikom z artritisom. Za lajšanje tegob artritisa se priporoča jemanje velikih doz ribjega olja dnevno, zato je to bolj priporočljivo kot olje iz jeter polenovke. To namreč vsebuje veliko več vitamina A in D, ki sta v velikih količinah (kolikor jih je potrebnih za lajšanje simptomov artritisa) lahko škodljiva. Maščobne kisline omega-3 naj bi ugodno vplivale tudi na potek določenih vrst raka, na obvladovanje lupusa in ekcemov ipd.

Zaradi pomembnega vpliva na razvoj možganov pri zarodku in majhnih otrocih se maščobne kisline omega-3 priporočajo tudi nosečnicam in doječim materam, predvsem v obliki temnejših, mastnih rib dvakrat tedensko.

Nasprotujoče si raziskave

Medtem ko nekatere raziskave potrjujejo ugoden učinek maščobnih kislin omega-3 na zdravje srca in ožilja (omenjajo celo do 40 % manj primerov infarkta pri ljudeh, ki redno uživajo ribje olje v nasprotju s tistimi, ki ga ne), druge popolnoma nasprotno ne dokazujejo nikakršnih pozitivnih učinkov in ne ugotavljajo zmanjšanja pojava kapi, infarktov ter ostalih večjih koronarnih dogodkov kot posledica jemanja maščobnih kislin omega-3.

So pa raziskave dokazale, da izolirane maščobne kisline omega-3 EPA pripomorejo k zniževanju trigliceridov v krvi. Vse kaže, da naj bi prehrana, pri kateri je na mizi pogosto uživanje rib, zmanjšala tveganje za pojav srčno-žičnih bolezni – vprašanje pa je, ali gre zasluge za to pripisati le maščobnim kislinam omega-3 ali morda še kakšnim drugim hranilom v ribah ter načinu življenja, ki gre z roko v roki z bolj zdravim načinom prehranjevanja, ki vsebuje veliko rib.

Kar se tiče raziskav s hipotezo, da naj bi maščobne kisline omega-3 pomagale pri možganskem razvoju osnovnošolskih otrok, so nekatere to potrdile, druge pa niso zaznale večjih razlik med skupino otrok, ki je prejemala dodatek ribjega olja in skupino, ki je prejemala placebo. Vseeno se strokovnjaki v veliki meri strinjajo, da uživanje dodatkov pomaga predvsem otrokom, ki so v zaostanku z napredkom v šoli. Tudi glede vpliva ribjega olja na demenco so raziskave še neodločene.

Ali otroci danes potrebujejo ribje olje?

Otroci za zdrav razvoj potrebujejo predvsem uravnoteženo prehrano. Medtem ko je rahitis v razvitem svetu več ali manj stvar preteklosti, sta neuravnotežena prehrana in premalo gibanja na svežem zraku še kako aktualna. Poskrbite, da se bo vaš otrok dovolj gibal na soncu in da bo užival uravnoteženo prehrano. Nekajkrat tedensko si vsi privoščite ribji obrok, da bi zadostili potrebi po maščobnih kislinah omega-3 – uživanje ribe dvakrat tedensko naj bi zmanjšalo tveganje za infarkt ali kap. Vegetarijanci pa lahko namesto po ribah posežejo po brstičnem ohrovtu, špinači, orehih, lanenem semenu itd.

ABC

A Ribje olje je bilo zaradi svojih zdravilnih učinkov cenjeno že v Antiki.

B Med industrijsko revolucijo so z oljem iz jeter polenovke preprečevali pojav rahitisa pri otrocih.

C Olje iz jeter polenovke je bogato z vitaminoma A in D ter maščobnimi kislinami omega-3.