Starši se že pred porodom nadvse dobro želijo pripraviti na prihod novorojenčka. Kljub temu pa jih v prvih mesecih še marsikaj preseneti. Ob veliko veselja, ki ga prinese novo življenje v družino, se morajo spopasti tudi s kakšno neprespano urico in s tegobami, kot so plenični izpuščaji, razdražena ritka, temenice, suha otroška koža … Če so pridno poslušali predavanja v šoli za starše, se potem nekoliko lažje soočijo z dejanskim položajem. V Zdravstvenem domu Škofja Loka med drugim predava tudi Ema Oblak, dipl. med. s., ki smo jo prosili za nekaj podrobnejših pojasnil.

Avtorica: Katja Štucin

Za začetek je morda prav, da na splošno pojasniva naslov. Kaj pomeni nega dojenčka?

Sama nega dojenčka se prične že takoj po porodu, ko babice ter porodničarji v porodni sobi oskrbijo novorojenčka. Izvedejo rutinsko aspiracijo za zagotovitev dihanja, novorojenčka umijejo ter ga povijejo v plenico, da se prepreči izguba toplote, ter namestijo sponko in oskrbijo popek.

Kasneje v poporodnem obdobju pa nega dojenčka zajema jutranjo – osvežilno nego, ki se izvaja, dokler popek ni v celoti zaceljen, kasneje se to nadomesti s kopanjem. V nego dojenčka spada tudi umivanje anogenitalnega predela s krpico in vodo pri vsakem previjanju ter po potrebi zašita z zaščitno kremo.

Zelo pomembna je tudi oskrba in nega popka. Med petim in 14 dnem po rojstvu krn popka odpade, kjer nato nastane sveža rana, ki se zaceli v 12 do 15 dneh. V tem času je navadno prisoten blag bistro rumenkast izcedek in občasno kaplja kri. Za nego popka uporabimo fiziološko raztopino ter sterilni zloženec, s katerim izvedemo enkraten krožni poteg. Če se popek celi brez težav, zadošča čiščenje enkrat dnevno, če pa je prisotno več izločka, čiščenje izvedemo pogosteje.

Kako pogosto kopati dojenčka in kaj je pri tem treba vedeti?

Nega se razlikuje glede na to, ali je popek že zaceljen ali ni. Dokler popek ni v celoti zaceljen, enkrat dnevno naredimo nego celotnega telesa, kot že prej omenjeno osvežilno jutranjo kopel. Izvedemo jo po principu »od čistega proti umazanem«. To pomeni, da začnemo pri umivanju obraza, vratu ter lasišča, nadaljujemo z umivanjem prsnega koša ter hrbta, nato umijemo roke, sledijo noge in na zadnje anogenitalni predel.

Jutranjo nego izvedemo z umivalnimi krpicami ter toplo vodo. Pomembno je, da ločimo mokri ter suhi del ter čisti in umazani del. To pomeni, da na eno stran banjice polagamo mokre ter umazane pripomočke, na drugo pa suhe ter čiste. Ko se popek v celoti zaceli, jutranjo kopel nadomestimo s kopanjem.

Pri namestitvi dojenčka v banjico je treba uporabiti »varnostni prijem«, ki nam zagotovi najstabilnejši prijem dojenčka, da nam ta ne zdrsne. Kopanje izvajamo na isti način kot osvežilno kopel, torej od čistega proti umazanem. Po zaključku tako kopeli kot kopanja dojenčka obrišemo z brisačko. Najprej ga vanjo zavijemo, potem temeljito obrišemo. Prav tako začnemo pri glavi in lasišču, nadaljujemo na prsni koš, hrbet, roke, noge in na zadnje anogenitalni predel. Pomembno je, da si pred izvajanjem nege dojenčka najprej sami temeljito očistimo roke ter da skrbimo za to, da se čisti in umazani pripomočki ne stikajo.

Kateri pripomočki ne smejo manjkati?

Za izvajanje nege dojenčka potrebujemo banjico ali kopalno kad s stojalom, dve posodi za umivanje, v eno nalijemo vodo, nad drugo pa polivamo krpico z vodo. Umivalne krpice za enkratno uporabo za anogenitalno nego, nevtralno milo za kopanje, bombažne umivalne krpice, brisačo, naravno otroško olje, hladilno mazilo, fiziološko raztopino, sterilne zložence, glavnik ali krtačko, 70-odstotni alkohol za razkuževanje ter škarjice, ki so obvezno zaobljene.

Je dojenčkovo kožo po kopanju treba namazati? S čim je najbolje?

Mazanje kože po umivanju in kopanju ni nujno potrebno, če je koža brez težav. Če pa je prisotna suha koža, rdečica, razdraženost, naj se uporabi zaščitna krema, namenjena dojenčkom, ki vsebuje čim bolj naravne sestavine. Na tržišču obstaja veliko različnih proizvajalcev krem, pomembno je, da smo pozorni na sestavine, naj vsebuje čim manj aditivov ter dodanih dišavnic, saj je dojenčkova koža še zelo občutljiva. Če prihaja do večjih sprememb na koži, se seveda pogovorite s pediatrom, ki vam bo ustrezno svetoval in priporočil primeren izdelek.

Kaj so tako imenovane temenice? Zakaj nastanejo in kako jih odstranimo?

Temenice so zelo pogost pojav, pojavijo se največkrat zaradi določenega vpliva materinih hormonov, ki prehajajo na plod, izražajo pa se na lasišču kot zaplate kože, ki se luščijo. Nastanejo lahko tudi zaradi nekonsistentne nege lasišča ter nezadostne osušitve lasišča.

Obloge najpogosteje in najlažje odstranimo s pomočjo olja. Na lasišče nanesemo otroško olje ter ga temeljito vmasiramo v lasišče. Oljno oblogo pustimo delovati pod bombažno kapico nekaj ur ali še bolje čez noč. Zjutraj z mehko krtačko za lase odstranimo zmehčane luske ter umijemo glavico.

V primerih, kadar je temenic več, je priporočljivo postopek ponoviti v razmiku enega dne, da kože na lasišču (in otroka) ne razdražimo preveč. Najboljša preventiva je redna nega lasišča, s tem da zatem lasišče temeljito osušimo, ter redno prečesavanje lasišča v nasprotni smeri las.

Kaj je plenični izpuščaj in zakaj do njega pride?

Dojenčkova koža je bolj nežna in posledično bolj občutljiva, kar lahko hitro privede do iritacije. Plenični izpuščaj lahko poimenujemo tudi vnetje kože pod pleničko. Zaradi pogostega stika kože z urinom in blatom je ta dovzetnejša za kemijske, fizikalne ter encimske procese, ki potekajo na njej. K temu dodatno doprinese še zadrževanje vlage pod pleničko, kar povzroči razdraženo in vneto kožo. Pogosteje se pojavi pri otrocih s prebavnimi težavami, v času rasti zob in ob spremembi prehrane.

Ločimo različne intenzitete izpuščaja; pri najblažji je koža rahlo razdražena, rdečkasta in srbeča. Otrok pogosto joka in mu je silno neprijeten vsak dotik občutljivega področja. Močneje izražen izpuščaj se kaže z mehurčki, papulami in intenzivnejšo rdečino kože.

Pomembno je, da se v primeru mehurčkaste ali gnojne kože ter kožnih razpok obišče pediatra. Plenični izpuščaj preprečimo z ustrezno nego anogenitalnega predela, in sicer naj ne bo koža na predelu ritke in spolovila nikoli iz katerega koli razloga dlje časa vlažna, nujno je pogosto previjanje, predvsem pred spanjem. Kožo je po vsakem umivanju treba temeljito osušiti, preden se znova povije.

Če je le možno, naj bo dojenček čim pogosteje po previjanju vsaj 15 minut gol na zraku, da se koža še dodatno osuši in prediha. Po potrebi nanesemo zaščitno kremo.

Danes je na trgu res velika izbira plenic in mazil, so lahko tudi ta vzrok za razdraženo ritko? Nekaterim dojenčkom določene pleničke ne ustrezajo, so lahko tudi mazila problematična?

Ja, res je, tudi mazila in pleničke so lahko vzrok za razdraženo kožo. Predlagamo, da starši poskusijo in menjavajo različne vrste krem ter pleničk in tako vidijo, ali je vzrok v tem. Seveda pa je treba veliko pozornosti nameniti sami negi anogenitalnega predela. Torej, da se res pleničko menja na vsake tri ure oziroma po potrebi, da je koža čim manj v mokrem in vlažnem stanju. Kot že prej omenjeno, je treba kožo temeljito osušiti, ter če je možnost, pustiti na svežem zraku.

Pozorni moramo biti tudi na samo prehrano dojenčka, predvsem po tem, ko se začne uvajati gosta hrana. Tudi to lahko namreč predstavlja dejavnik tveganja za razdraženost kože.

Se lahko pri otročku pojavi tudi dermatitis? Kako ga zdraviti oziroma blažiti simptome?

Atopijski dermatitis se lahko pojavi pri otrocih, pri mnogih se pojavi že, ko so dojenčki, večina pa bolezen dobi pred petim letom. Med drugim letom in puberteto se atopijski dermatitis običajno izraža v obliki območij suhe, pordele in srbeče kože na vratu, zapestjih, gležnjih, pregibih kolen in komolcev ter v predelu med zadnjico in nogami. Simptomi so pogosto prisotni več kot tri mesece in koža na vnetnih predelih se lahko odebeli ter dobi usnjato teksturo. Atopijski dermatitis ima dve fazi; akutno, ko pride do izbruha in je otrokova koža najbolj razdražljiva, ter neakutno fazo med izbruhi, ko je koža na pogled in otip pomirjena.

Učinkovito se zdravi z zdravili ter dobro nego kože, kar ublaži neudobje med izbruhom ter pomaga podaljšati obdobje med izbruhi. Med neakutno fazo koža potrebuje vsakodnevno vlaženje, ki ublaži suhost in podaljša obdobje med izbruhi, med akutno fazo oz. med izbruhom pa potrebuje poleg običajnega vsakodnevnega vlaženja še medicinske in nemedicinske izdelke, ki pomirijo in ublažijo simptome.

Kako poskrbimo za dojenčkove nohte? Ti se lahko dokaj pogosto vraščajo, kajne?

V prvih štirih do šestih tednih otrokovega življenja vam še ni treba skrajšati dojenčkovih nohtov, saj so še zelo mehki in potrebujejo nekaj časa, da otrdijo. Najboljši čas za rezanje nohtov je po kopeli; če pa je otrok ob tem nemiren, je to bolje narediti med spanjem, poskrbite le za dobro osvetljavo.

Za striženje uporabimo posebne škarjice za otroke, ki so obvezno zaobljene. Na roki noht odrežemo tako, da naredimo malo naravnega loka, če je mogoče. Na nogah pa je treba nohte rezati čim bolj naravnost. Škarjice je pred in po striženju treba razkužiti s 70-odstotnim razkužilom.
Pomembno je, da nohti niso predolgi, da se dojenček ne popraska, na začetku se svetuje tudi uporaba rokavičk. Samo vraščanje nohtov ni prav pogosto, potrebno pa je, da res skrbimo za ustrezno dolžino nohtov ter, da se jih ne zareže preveč.

Katere so še tiste najpogostejše tegobe pri novorojenčkih, ki jih velja izpostaviti?

Poleg temenic ter pleničnega izpuščaja bi omenila še druge kožne spremembe, ki so prav tako pogoste.

• To so neonatalne akne, ki spominjajo na akne v puberteti in so vidne na nosu, čelu in licih.
• Milia so mlečno bele drobne pikice na nosu, licih, bradi in čelu. To so zamašene lojnice, ki po nekaj tednih po rojstvu spontano izginejo.
• Toksični eritem je izpuščaj, ki se pojavi na telesu, obrazu in okončinah v nekaj urah ali dnevih po rojstvu. V sredini rdečih lis lahko opazimo rumenkaste mehurčke.
• Štorkljast ugriz pa je rdeč do modro rdeč predel kože zaradi razširjenih žil na obrazu, čelu, gornji veki ali na tilniku. Izgine do drugega ali tretjega leta, na zatilju včasih ostane za vedno.

Za konec pa izpostaviva še tiste najpomembnejše dejavnike, ki bodo osrečevali dojenčka v prvem letu življenja.

Pomembno se je zavedati, da otrok poleg tega, da je nahranjen, previt in naspan, potrebuje stik, ki je kombinacija glasu, zibanja in sesanja oziroma telesnega dotika. Pomembno je, da otroku zagotovimo stik s kožo, to se začne že po porodu, ko položimo golega novorojenčka mami na golo kožo prsi (kengurujčkanje). Torej doma res izkoristite porodniški in očetovski dopust in se čim bolj povežite kot družina.

ABC

A Nega dojenčka se začne takoj, ko ta pokuka na svet.

B Pomembno je, da si pred izvajanjem nege dojenčka najprej sami temeljito očistimo roke ter da skrbimo za to, da se čisti in umazani pripomočki ne stikajo.

C Otrok poleg tega, da je nahranjen, previt in naspan, potrebuje stik, ki je kombinacija glasu, zibanja in sesanja oziroma telesnega dotika.