Čedalje več ljudi se samoiniciativno odloča za samoplačniški pregled krvi iz najrazličnejših razlogov.

Na primer tisti, ki jim zdravniki niso dali napotnice pred lepotnim posegom ali pa zdravljenjem neplodnosti v tujini. Za samoplačniške preiskave krvi se odločajo tudi športniki, ki jih napotijo njihovi športni zdravniki ali trenerji. Ali pa kronični bolniki, denimo diabetiki, ki si sami pridejo kontrolirati glikirani hemoglobin, preden se odpravijo na redno kontrolo k diabetologu. Na samoplačniške preiskave krvi se odpravijo tudi ženske, ki se želijo zdraviti z bioidentičnimi hormoni.

Avtorica: Maja Korošak

Povedati je treba tudi to, da preiskave, ki jih zdravniki lahko naročajo, v precejšnji meri določa zdravstvena zavarovalnica: nekatere preiskave se lahko opravljajo na primarni ravni, druge na sekundarni in spet tretje na terciarni. In tudi zaradi tega so lahko pričakovanja bolnika v neskladju z možnostmi, ki jih ima njihov izbrani zdravnik.

Hemogram

Laboratorijske preiskave krvi so potrebne za ugotavljanje ali spremljanje bolezni. Največkrat preiskavo krvi naroči zdravnik. Najpogosteje je to krvna slika ali hemogram, ki mu da podatke o številu belih krvničk ali levkocitov v litru krvi, tj. celic, ki varujejo telo pred okužbami in tujimi beljakovinami, o številu rdečih krvničk ali eritrocitov v litru krvi, torej celic, ki vsebujejo hemoglobin in oskrbujejo telo s kisikom, številu krvnih ploščic ali trombocitov v litru krvi, to so delci, ki sodelujejo pri strjevanju krvi in mašijo rane pri poškodbah, da preprečijo izgubo krvi. Poleg tega se s krvno sliko dobi podatke tudi o koncentraciji krvnega barvila hemoglobina v litru krvi, tj. beljakovine v eritrocitih, ki skrbi za prenos kisika iz pljuč do telesnih celic.

 

Preberite tudi prispevek: Slaba kri – anemija – ABCzdravja.si

 

Diferencialna krvna slika

Največkrat zdravnik hkrati naroči tudi levkocitno diferencialno krvno sliko (DKS), ki ovrednoti prisotnost posameznih vrst belih krvničk ali levkocitov – nevtrofilnih, eozinofilnih in bazofilnih granulocitov, monocitov, limfocitov – ter njihove morebitne spremembe. Tule je nekaj podatkov, kaj nam povedo vrednosti omenjenih levkocitov. Če so eozinofilci povišani, to kaže na alergije, kožne in avtoimunske bolezni. Če so znižani, kažejo na vnetja, stres, pa tudi uživanje protivnetnih zdravil.

Če so povišani limfociti, to pomeni, da gre za virusne okužbe, avtoimunske bolezni, alergije ali pa kronične okužbe. Znižani limfociti se lahko pojavijo pri bolezni HIV ali zaradi obsevanja.

Če so povišane vrednosti monocitov, potem gre za vnetja, okužbe, nekatere rakave bolezni ali tuberkulozo, če so vrednosti znižane, pa za bakterijske okužbe. Pri povišanih bazofilcih pomislimo na levkemijo, limfome, pa tudi na preobčutljivostne reakcije.

Nadalje zdravnik po potrebi naroči biokemijske analize krvi, na primer določitev koncentracije glukoze (krvnega sladkorja), holesterolov (celotnih holesterolov, »slabega« HDL-holesterola, varovalnega LDL-holesterola), C-reaktivnega proteina (CRP), elektrolitov (kalija, natrija, kloridov, morda tudi kalcija, fosfata, magnezija), jetrne teste (bilirubin, alkalno fosfatazo, aminotransferazi AST in ALT, gama glutaminsko transferazo γGT, beljakovine, protrombinski čas), teste delovanja ledvic (sečnino, kreatinin, albumin) ter številne druge, za posamezno bolezen ali organ specifične analize. Lahko naroči tudi mikrobiološke preiskave krvi.

 

Preberite tudi prispevek: Za zdravo kri – naj bo hrana vaše zdravilo – ABCzdravja.si

 

Pravilno odvzeti vzorci

Za vse laboratorijske krvne analize je potreben pravilno odvzet vzorec venske krvi. Pri majhnih otrocih ali starostnikih za določene preiskave (npr. hemogram, DKS, glukozo, elektrolite, CRP) zadošča vzorec kapilarne krvi. Odvzem krvi iz vene je najpogostejši odvzem krvi, običajno se vzorci krvi odvzamejo iz površinskih ven v komolčnem pregibu roke, pri dojenčkih lahko tudi iz vene na glavi ali nogi. Za odvzem vzorca kapilarne krvi se vbode v jagodico prsta na roki, priporočata se sredinec in prstanec, ali se zareže s posebnim rezilcem v zunanji rob pete ali področja za prsti pred lokom stopala na nogi. Prvo kapljico kapilarne krvi se vedno zavrže.

… na tešč

Priporočljivo je, da je preiskovanec ob odvzemu krvnih vzorcev tešč, kar pomeni, da pred odvzemom krvi ni jedel in pil (razen vode) najmanj 5 do 6 ur, za analizo maščob v krvi najmanj 12 ur. Tudi zdravila naj vzame samo tista, ki so nujna. Na rezultate laboratorijskih preiskav lahko vpliva predvsem z maščobami in beljakovinami bogata hrana. Največje spremembe lahko nastanejo pri analizi glukoze, maščob, železa ali alkalne fosfataze. Tudi kajenje pred odvzemom krvi lahko vpliva na rezultate določenih preiskav. Prav tako ni primeren odvzem krvi pri osebi, ki je v času nekaj dni pred tem zaužila večje količine alkoholnih pijač.

… umirjenost

Pred odvzemom krvi se mora preiskovanec telesno in duševno umiriti, nekaj minut mora počivati v sedečem položaju. Odvzem krvi jokajočemu, prestrašenemu otroku se ne priporoča. Najboljši čas za odvzem krvi je med sedmo in deveto uro zjutraj, ker so tako zagotovljeni enaki pogoji dnevnega telesnega ritma, izognemo pa se tudi vplivom prehrane in telesninh naporov. Tudi vzorci, v katerih so določili referenčne vrednosti posameznih krvnih snovi, so bili odvzeti v tem času. Preiskovanec mora biti seznanjen s celotnim postopkom odvzema krvi in z realnimi pričakovanji neprijetnosti ali bolečine ob odvzemu. Osebi, ki odvzema kri, naj zaupa, katera zdravila jemlje, predvsem, kadar jemlje zdravila za preprečevanje strjevanja krvi (npr. aspirin, marivarin).

Po končanem venskem odvzemu krvi naj preiskovanec še nekaj minut drži roko iztegnjeno in pritiska tampon na vbodno mesto, da prepreči morebitni pojav hematoma (izliva krvi v podkožje).

Kdaj so samoplačniške preiskave smiselne?

Z mag. Branko Svetic, spec. med. biokem., vodjo diagnostičnega laboratorija v ZD Kranj, smo se pogovarjali o tem, koliko so samoplačniške preiskave krvi smiselne.

…kadar osebni zdravnik ni dostopen

Povedala je, da se za samoplačniške preiskave krvi ljudje najpogosteje odločajo takrat, kadar njihov osebni zdravnik ni dostopen. »Takšen primer je pri nas v Kranju, ko so nekateri bolniki ostali brez izbranega zdravnika in potrebujejo specialistično obravnavo.« Ljudje se za samoplačniški pregled krvi odločajo tudi za to, da bi hitreje prišli do določenih izvidov. »Največkrat gre za osnovne biokemične preiskave, torej preiskavo ravni holesterola in glukoze v krvi,« razlaga mag. Svetic in dodaja, da so ljudje čedalje bolj ozaveščeni o tem, da je potrebno skrbeti za svoje zdravje. »Zato po novem želijo kontrolirati tudi stanje vitaminov v krvi, predvsem vitamina D.«

…kadar pride do konflikta z zdavnikom

Nekateri bolniki tudi pridejo v konflikt s svojim zdravnikom. »Nam pa se zdi najbolj smiselna analiza krvi v dogovoru z zdravnikom, bodisi prek napotnice bodisi samoplačniško. Zdravnik namreč najbolj pozna svojega bolnika in najlažje interpretira rezultate testa in jih vključi v celotno sliko. Nekaterih posebnih preiskav, po katerih bolniki tudi sprašujejo, pri nas ne opravimo, ker menimo, da naj se to izvede v sodelovanju z zdravnikom. To so na primer preiskave tumorskih markerjev ali pa takrat, ko starši želijo na ta način kontrolirati zdravstveno stanje otroka.«

Res pa je, dodaja mag. Svetic, da nekatere preiskave, ki jih želijo samoplačniki, lahko pomagajo izboljšati kakovost življenja. Ena takšnih je preiskava vitamina D, saj vemo, da pomanjkanje tega vitamina lahko povzroči veliko težav. Smiselno je tudi, da si bolniki, ki so odklonili terapijo za nižanje holesterola, sami kontrolirajo statine.

Včasih so nekateri bolniki nezadovoljni s pogostostjo kontroliranja PSA (za prostato specifični antigen) in se skupaj z zdravnikom odločijo za pogostejšo kontrolo, ki pa jo bolnik plača sam. Zdravnik pa pozneje prebere izvid.

… po potovanju

Smiselne preiskave krvi so po mnenju mag. Svetic tudi takrat, ko nekdo pride s potovanja po eksotičnih deželah in se želi prepričati, da ni morda okužen. Ali pa takrat, kadar obstaja sum na okužbo z virusom HIV. Mag. Svetic svetuje, naj se v takšnih primerih obrnemo neposredno na Infekcijsko kliniko v Ljubljani, v ambulanto za anonimno testiranje.

Interpretacija izvida

»Res je, da imajo danes ljudje možnost samoplačniškega pregleda krvi, a je nazadnje vseeno potrebno, da interpretacijo izvidov naredi zdravnik,« je prepričana mag. Svetic. »Vrednosti preiskanih snovi so lahko pri posamezniku zelo blizu referenčnih vrednosti, a le nekdo, ki dobro pozna bolnika, lahko pravilno oceni njegovo zdravstveno stanje. Ni nujno, da je vse v redu, če so vrednosti znotraj intervala referenčnih vrednosti,« pojasnjuje mag. Branka Svetic. Zgodilo se jim je že, da je na samoplačniški pregled krvi prišel bolnik, pri katerem so se pokazale izjemno nizke vrednosti hemoglobina. »Ker je bilo zdravje tega bolnika resno ogroženo, smo o tem obvestili njegovega zdravnika, čeprav je bila preiskava opravljena samoplačniško.«

 

Preberite tudi prispevek o darovanju krvi ter koliko življenj s tem rešimo: Kri je življenje – ABCzdravja.si

 

ABC

A Preiskave, ki jih lahko naročajo zdravniki, v precejšnji meri omejuje zavarovalnica.

B Pomembno je, da je vzorec krvi pravilno odvzet.

C Interpretacijo izvidov naj naredi zdravnik.