Avtorica: Maja Korošak
Torej pri slabosti in bruhanju ne gre za bolezen, pač pa je to posledica različnih stanj oziroma bolezni. Neposreden vzrok je aktivacija centra za bruhanje v možganih. Prva dejavnika, ki lahko izzoveta refleks bruhanja, sta vonj in okus. Bruhanje lahko izzove določena hrana, zastrupitev z njo pa se prav tako pogosto konča s silovitim bruhanjem, ko se telo na ta način skuša znebiti škodljivih bakterij. Vzrok bruhanja so lahko tudi različna obolenja, kot je denimo obolenje žolčnika, okužbe z določenimi virusi, pojavi pa se lahko tudi ob napadih migrene. Bruhanje lahko izzovejo poškodba glave, močna bolečina ali nekatera čustva, denimo strah. Vrtoglavica ter vožnja (potovalna slabost) sta pogosto krivi za slabost z bruhanjem. Motnje hranjenja, kot sta bulimija in anoreksija, privedejo do sprememb v telesu, ki prav tako sprožajo bruhanje.
Tudi zdravila, kot so kemoterapevtiki ali opioidni analgetiki ter nekateri antibiotiki, kakor tudi precej pogosteje uporabljeni nesteroidni antirevmatiki ali acetilsalicilna kislina, povzročajo bruhanje. Pri veliko ljudeh se pojavlja bruhanje kot posledica neželenega učinka uporabe anestetikov pri operacijah. Bruhanje lahko izzovejo tudi snovi, ki v telesu nastajajo kot posledica razgradnje alkohola.
Kaj je tisto, kar sproži bruhanje? Branko Košir, dr. med., iz Zdravstvenega doma Železniki, odgovarja: »Center za bruhanje prejema signale iz ust, želodca in črevesja, krvnega obtoka, ravnotežnega sistema, pa tudi neposredno iz možganov (vid, voh, misli – ko nekaj vidimo, zaduhamo ali pomislimo na določeno stvar, ki se nam gabi). Dražljaj za bruhanje torej lahko pride od možganov, pa tudi od ledvičnih kamnov, včasih že sam pogled na bruhanje ali na njegovo vsebino lahko povzroči iztis hrane iz želodca. Skoraj vsak otrok občasno bruha. Ena od oblik bruhanja je tudi polivanje pri dojenčkih, ki se s starostjo dojenčka pojavlja čedalje redkeje.« Dr. Košir še doda, da se zaradi različnih vzrokov (zdravila, bolezni gibanja in metabolični vzroki) aktivira center za bruhanje v možganih, sledi napenjanje trebušne stene in izločitev želodčne vsebine skozi požiralnik navzgor skozi usta.
Kdaj in kako si lahko pomagamo sami? »Bolnik naj pije tekočino v majhnih količinah (žlica ali požirek na nekaj minut). Počasno pitje po požirkih preprečuje hitro širitev želodca, saj ta povzroči slabost in bruhanje. Priporočam, da bolnik pije elektrolitske mešanice (kupimo jih v lekarni), ustrezni pa so tudi prekuhana voda in čaji. Prednost elektrolitskih mešanic je, da že vsebujejo snovi, ki se pri bruhanju izgubljajo.
Vendar pa pri hudem bruhanju tudi počasno pitje ne koristi. Dokler bolnik, ki bruha, ni prizadet, se lahko zdravi sam, v primeru prizadetosti pa je potrebno obiskati osebnega ali dežurnega zdravnika. Za dojenčke je najboljše materino mleko, seveda pa je tudi njim tekočino potrebno dodajati.
Kdaj moramo k zdravniku? »V večini primerov zaradi bruhanja pregled pri zdravniku ni potreben. Nujno potreben je takrat, ko občutimo hud glavobol in/ali otrdel vrat. K zdravniku naj se bolnik odpravi tudi takrat, kadar občuti trdo, napeto in bolečo trebušno steno. Poleg tega je zdravniški pregled potreben pri bruhanju, ki traja več kot 24 ur ali pa če je v bruhanju vidna kri ali kavi podobna usedlina. Prav tako ga obiščimo, ko pride do dehidracije ali izsušitve (suha usta, žeja, nemoč, slaba elastičnost kože, suhe oči, jokanje brez solz, zelo malo ali nič urina). Če odrasla oseba več kot 12 ur ne zaužije nobene tekočine, je obisk zdravnika prav tako obvezen.« Pri otrocih bodimo pozornejši, poudarja dr. Košir. »Če bruha otrok, je zdravnika treba obiskati tudi, kadar postane nezainteresiran za okolico ali pretirano razdražen, kadar otrok prepogosto bruha ali če več kot osem ur ne zaužije nobene tekočine, pa tudi takrat, če se zmanjša količina urina v plenici.«
Kako poteka v teh primerih pregled pri zdravniku? Branko Košir: »Zdravnik vas bo natančno izprašal o poteku bolezni in o morebitnih podobnih težavah pri ljudeh v vaši okolici. Potem vas bo pregledal in poskušal najti znake hujše bolezni ali izsušitve. Zdravnik se lahko odloči tudi za merjenje temperature pod pazduho in v danki pri manjših otrocih in dojenčkih, za pregled krvi, urina in rentgensko slikanje trebuha. Ob sumu na težjo bolezen zdravnik bolnika napoti k ustreznemu specialistu. Natančnejša laboratorijska analiza krvi je potrebna pri dolgotrajnemu bruhanju.«
Katere so najpogostejše bolezni, ki jih spremlja bruhanje? »Diagnoze ob bruhanju so številne. Najpogosteje gre za virusno okužbo prebavil. Pogoste so tudi bakterijske okužbe, pa tudi vnetje želodčne sluznice in trebušne slinavke. Bruhanje je lahko povezano z žolčnimi in ledvičnimi kamni ali okužbami, migrenskimi glavoboli in vrtoglavico, vnetjem slepiča ali pa celo s hudimi in resnimi boleznimi, kot so: vnetje jetrnega tkiva (hepatitis), vnetje možganskih ovojnic ali možganovine (meningitis, encefalitis), znotraj možganska krvavitev, akutna zapora črevesja, tumorji. Manj pogosto je bruhanje povezano z zaprtjem, zunajmaternično nosečnostjo, pretresom možganov. Bruhanje je lahko stranski učinek zdravljenja (antibiotiki, kemoterapija …), lahko pa je izzvano namerno. Bolezen se imenuje bulimija, ta motnja hranjenja je najpogostejša pri najstnicah, povezana pa je z anoreksijo. Bruhanje se lahko pri nekaterih ljudeh pojavlja ob slabosti na potovanjih z avtomobilom, letalom ali ladjo (t. i. potovalna bolezen).
Kateri so načini zdravljenja? »Zdravljenje je odvisno od vzroka bruhanja. Najpomembnejše je nadomeščanje tekočine in izgubljenih mineralov, bodisi s pitjem tekočine bodisi v obliki infuzij.« Kako poteka spremljanje bolnika, ki bruha? »Če se bolnik zdravi doma, naj se drži zdravnikovih navodil. Najpogosteje bruhanje izgine v dnevu ali dveh. Če prihaja do poslabšanja bolezni oziroma se pojavljajo dodatni znaki, je potrebna kontrola, v primeru, da simptomi postopoma izginejo, pa nadaljnje kontrole niso potrebne.« Tudi tu pa je pomembna preventiva, še poudarja dr. Košir. »Bruhanje je v nekaterih primerih moč preprečiti s skrbno higieno, tj. s skrbnim umivanjem rok, zaužitega sadja, zelenjave … Če na potovanjih pogosto bruhate in vam je slabo, se z zdravnikom pogovorite o preventivi z zdravili (antiemetiki), ki jih vzamete, preden greste na pot. Na potovanjih v eksotične kraje pa se držite natančnih navodil glede higiene in uživanja hrane in vode.«
Vzpostavljanje normalne črevesne flore je redko potrebno, za konec pove dr. Košir. Pogosteje takrat, ko je bruhanje povezano z drisko ali bakterijsko okužbo.
Do potovalne slabosti, bruhanja in driske običajno pride zaradi uživanja hrane in pijače, najpogosteje okužene z bakterijo Escherichia coli. Na potovanjih, zlasti če gre za eksotične dežele, pazimo, da jemo sveže kuhano oziroma pečeno ali suho hrano, jemo sadje, ki ga je mogoče olupiti, pijemo ustekleničeno vodo (preverite, ali je tovarniško zaprta), čaj, kavo ali tovarniško polnjene pijače, se izogibamo neprečiščeni vodi, ledu, sladoledu in surovi zelenjavi, se izogibamo hrani in pijači s stojnic. Že pitje po slamici, ki ni bila izvirno zapakirana, lahko povzroči okužbo. Prav tako led, ki ga dodajajo pijačam, a je bil narejen iz vode iz vodovoda, ali pa solata, ki ni bila oprana z ustekleničeno vodo. Neoporečno vodo torej uporabljamo tudi za čiščenje zob in hrane.
Pri blažjih oblikah slabosti in bruhanja nam lahko pomagajo naslednji, preprosti ukrepi.
Akupresura
Nežno pritiskajte na točko proti slabosti ali pa jo krožno masirajte. Točka se nahaja dva do tri prste pod zapestjem, med dvema izbočenima kitama na spodnjem delu roke.
Ingver
Uživanje ingverja zelo hitro odpravi občutek slabosti. Rezine ingverja prelijte z vrelo vodo, stoji naj še petnajst minut. Popijemo topel napitek.
Poprova meta
Čaj iz poprove mete deluje podobno kot napitek iz ingverja.
Toplota
Gretje območja želodca sprosti krče in pomirja.
Čaj iz komarčka, janeža in kumine
Čaj iz te mešanice pomiri želodec in črevesje ter prepreči siljenje na bruhanje.
Kokakola
Ta priljubljena in skoraj po vsem svetu razširjena pijača, ki sicer ni preveč zdrava, lahko pomaga pri slabosti, bruhanju in driski. Pijmo jo ohlajeno, po majhnih požirkih. In ne pretiravajmo, posebno bodimo previdni pri otrocih, saj vsebuje kofein.
A Vzroki za bruhanje so številni.
B Pomembno je, da sproti nadomeščamo izgubljeno tekočino.
C Posebna pazljivost je potrebna pri potovanjih po eksotičnih deželah.