Iščite po prispevkih
Avtorica: Maja Korošak
Z asist. dr. Klemnom Jenkom, dr. med., spec. orl, vodjem otroškega oddelka na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani, smo se pogovarjali o tem, kdaj je operacija mandljev potrebna, kako poteka in kaj bolnike čaka po njej.
Za začetek je poudaril zaščitno funkcijo tega organa. »Telesu nevarne snovi, med njimi tudi bakterije in virusi, lahko prek sluznice vstopijo v mandlje, kjer jih imunski sistem prepozna kot nevarne. V posameznih delih mandljev nato nastajajo in zorijo celice imunskega sistema, ki so sposobne ubraniti telo pred virusi in bakterijami ali pa proti njim tvorijo protitelesa. Ko imunski sistem zori, v mandljih nastajajo celice, ki viruse in bakterije ob naslednjem stiku lahko prepoznajo zelo hitro in proti njim takoj sprožijo ustrezen obrambni odziv. Najbolj burno dogajanje in proces zorenja imunskega sistema je v mandljih med tretjim in sedmim letom in takrat so običajno tudi največji. Po tej starosti se običajno zmanjšajo in so lahko komaj opazni. V mandljih lahko pride tudi do virusne ali bakterijske, predvsem streptokokne okužbe.«
Vendar pa mandlji ne delujejo vedno le zaščitno. Kdaj je potrebna njihova odstranitev? Dr. Klemen Jenko: »Mandlje moramo odstraniti vedno, kadar zaradi svoje velikosti povzročajo tako oviro dihanju, da med spanjem zaradi zapore v zgornjih dihalih prihaja do prekinitev dihanja. Odstranimo jih tudi, če zaradi velikosti ali pogostih okužb pri otroku povzročijo zaostanek v rasti in razvoju ali pa nenormalno rast in razvoj obraza ali nenormalno rast zob. Vedno jih odstranimo tudi, kadar sumimo, da je v njih prisotna maligna bolezen.« Dr. Jenko je še dodal, da o odstranitvi mandljev razmišljajo prav tako takrat, kadar zaradi velikosti povzročajo manjšo zaporo v zgornjih dihalih, težave s požiranjem, motnje govora, zadah ali pa v njih prihaja do ponavljajočih se vnetij. »V teh primerih upoštevamo številne druge dejavnike in se na osnovi celotne slike odločimo za odstranitev ali proti.«
Ali se mandlji vedno odstranijo celi? »Mandlje lahko odstranimo v celoti skupaj z njihovo ovojnico, lahko jih odstranimo skoraj v celoti in pustimo njihovo ovojnico in tanko plast mandlja ob njej ali pa jih odstranimo le deloma oziroma jih le zmanjšamo.«
Kako poteka operacija? »Operacijo mandljev pri otrocih vedno naredimo v splošni anesteziji v operacijski dvorani. Otroci pri nas običajno ostanejo v bolnišnici tri dni ali več. Mandlje odstranjujemo skozi usta in jih lahko odstranimo v celoti ali le delno. Mandlje lahko odstranimo s klasičnimi kirurškimi instrumenti ali pa namesto njih uporabimo aparature, ki za odstranjevanje uporabljajo toploto. Uporabimo lahko tudi metodo koblacije, pri kateri izkoristimo nizkotemperaturno radiofrekvenčno energijo. Po odstranitvi mandljev samo še zaustavimo krvavitev in nato pustimo, da se nastala rana zaceli,« pojasni dr. Jenko.
Ali ob operaciji in po njej lahko pride do kakšnih zapletov? »Možni zapleti so predvsem krvavitev, ki se lahko pojavi med samo operacijo, še najpogosteje pa med petim in sedmim dnem po operaciji. Po operaciji je možna seveda tudi bolečina, zaradi katere otroci lahko manj pijejo in lahko privede do dehidracije. Bolečino po odstranitvi mandljev pogosto čutimo tudi v ušesu, kljub temu da je uho popolnoma zdravo. Po posegu lahko nastane kratkotrajna hripavost, zaradi bolečine in otekline mehkega neba in jezička pa je za krajši čas lahko spremenjen tudi govor. Okužbe rane po odstranitvi mandljev niso pogoste. Lahko se pojavi prehodna povišana telesna temperatura. Ostali zapleti so redki.«
Kako poteka okrevanje? »Okrevanje traja predvidoma deset dni in ga spremljajo bolečina in obloge na mestu rane po odstranitvi mandljev. Bolečino lahko zelo uspešno obvladamo z analgetiki. Pomembno je, da otrok spije dovolj tekočine in da uživa mehko hrano. Analgetiki uspešno znižujejo telesno temperaturo, ki je v prvih dneh po operaciji lahko rahlo povišana. Obloge na mandljih, ki se pojavijo po operaciji, lahko povzročajo tudi neprijeten zadah. Redko lahko pride tudi do okužbe. Ob luščenju oblog včasih pride do krvavitve. V času okrevanja svetujemo počitek doma.«
Po besedah našega sogovornika odstranitev mandljev kasneje nima neželenih posledic. »Vlogo mandljev, ki so del imunskega limfatičnega sistema, namreč prevzame preostalo limfatično tkivo, žrelnica, jezični tonzili in limfatično tkivo v sluznici žrela, ki se lahko po odstranitvi tudi pomnoži.«
Ali je odstranitev mandljev smiselna le v otroški dobi? »Odstranitev mandljev je, glede na pravilno postavljeno in smiselno indikacijo, smiselna v katerikoli starosti. Mandlji zaradi svoje velikosti in pogostih okužb največ težav povzročajo med tretjim in sedmim letom starosti in so takrat odstranitve tudi najpogostejše. Za odstranitev se le izjemoma odločamo pred drugim letom starosti. Pri boleznih in stanjih, za katere sem omenil, da pri njih vedno odstranimo mandlje, pa velja, da mandlje odstranimo ne glede na starost.«
Naloga limfatičnega sistema je, da uniči in iz organizma odstrani tujke, kot so virusi, bakterije in glive. Je pomemben del našega imunskega sistema in nam pomaga v boju proti okužbam.
Primarna limfatična organa sta kostni mozeg in priželjc. Pri odraslem človeku je aktivni kostni mozeg v vretencih, rebrih, lobanji, medeničnih kosteh, začetnih delih stegnenic in nadlahtnic, priželjc pa leži v sprednjem medpljučju. V primarnih limfatičnih organih se nahajajo predstopnje limfatičnih celic, ki tu zorijo do stopnje, ko so sposobne izvrševati svojo nalogo, ki je odziv na antigen.
Zrele celice preidejo v sekundarna limfatična tkiva, kjer prepoznavajo različne antigene. Sekundarna limfatična tkiva so bezgavke (limfne žleze), vranica in limfatično tkivo, ki se nahaja v sluznicah (npr. v sluznicah žrela – tudi mandlji, prebavil in pljuč).
Limfociti so bele krvne celice, ki nastajajo v kostnem mozgu ter po krvi prehajajo v bezgavke, vranico in ostala limfatična tkiva. Zaradi svoje sposobnosti uničevanja tujkov (bakterije, glive, virusi) predstavljajo poglavitni del obrambnih mehanizmov organizma.
Ob okužbi se limfociti pomnožijo, aktivirajo in uničujejo povzročitelje okužbe. Posledično se bezgavka na mestu okužbe poveča. Ko se, na primer, prehladimo, lahko začutimo, da predel pod čeljustjo oteče in boli.
Po operaciji se v žrelu lahko pojavi občutek tujka ali »cmoka« ter oteženo požiranje, kar je posledica delovanja anestetika (sredstvo, ki povzroči omrtvičenje tkiva) in operativnega posega v tem predelu. Zato bolniki štiri ure po posegu ne smejo piti. Vzglavje bolniške postelje je dvignjeno za 45 stopinj, tako se rana lažje čisti. Slina je neposredno po operativnem posegu krvava oziroma krvavkasta in to je povsem normalno.
Zaradi možnosti krvavitve se mora bolnik izogibati kašljanju, pokašljevanju in napenjanju. Ko slina ni več krvava, bolnik lahko začne piti tekočino, ki naj ima sobno temperaturo. Visoka temperatura bi povzročila vazodilatacijo – razširitev krvnih žil, kar lahko privede do krvavitve. Zaradi zapletov, ki jih lahko povzroči požiranje hrane, bolnik na operativni dan ne je. Kljub tekočini, ki teče v žilo, je pomembno, da bolnik pije čim več. Tako se operativna rana čisti in nastanek oblog oziroma »krast« je manjši. Pije naj po požirkih, tekočine ne srka, saj lahko napetost pri srkanju privede do krvavitve.
Ko bolnik začne jesti, naj hrana ne bo prevroča – priporočena je sobna temperatura – in naj bo čim mehkejša ter prekuhana. Izogibati se mora gaziranim pijačam, saj lahko dražijo sluznico. Ščetkanje pri umivanju zob naj bo nežno in previdno, zobna krema naj ne bo pekoča, jo je pa treba temeljito sprati.
Prvih 7 do 10 dni po operativnem posegu je bolečina v ustno-žrelnem predelu še vedno lahko prisotna. Najpogosteje se pojavlja ob požiranju, lahko izžareva tudi v ušesa. Bolnik naj jemlje zdravila proti bolečinam. Zaradi lažjega požiranja se priporoča, da se zdravilo vzame pol ure pred jedjo. Več kot bo bolnik požiral, hitreje se bo bolečina zmanjšala. Sredstva oziroma zdravila proti bolečinam mu bo predpisal in svetoval zdravnik. Odsvetovana so zdravila, ki vplivajo na sestavo krvi (aspirin, aspirin + C-vitamin itd.), ker lahko sprožijo krvavitev.
A V mandljih nastajajo in zorijo celice imunskega sistema.
B Če so povečani, lahko povzročajo težave pri dihanju.
C Pogoste okužbe mandljev lahko vplivajo tudi na rast otroka.