Iščite po prispevkih
Avtorica: Maja Korošak
Kot rečeno, se sinuzitis največkrat začne z navadnim prehladom, torej virusnim vnetjem, ki se kaže kot zamašenost nosu in sprva vodenim, nato nekoliko gostejšim rumenim izcedkom iz nosu,« za začetek pove naš sogovornik in dodaja, da se hkrati s temi znaki pojavlja tudi bolečina v predelu obraza: pod očmi (maksilarni sinus) in nad očmi (frontalni sinus). Kakšni so še znaki? Dihati moramo skozi usta, počutimo se bolno in pri govorjenju nosljamo. Zaradi čelnih sinusov nas pogosto daje glavobol v predelu oči, najhujši je, ko se zbudimo. Čelo je na dotik občutljivo, če nagnemo glavo naprej, začutimo pekočo bolečino.
Pri vnetju zgornječeljustnih sinusov imamo razbolela lica. Lahko se pojavi občutek, kot bi nas boleli zgornji zobje. »Z drugo besedo tej bolezni lahko rečemo akutni rinosinuzitis. Nos in obnosne votline so namreč tesno povezani in ko se nam zamaši nos, se lahko zamašijo tudi prehodi v obnosne votline – sinuse. V tem primeru v sinusih začne zastajati sluz in obnosne votline postanejo ugodno okolje za razvoj bakterij. Rinosinuzitis se v tem primeru razvije v akutnega bakterijskega.« Po besedah dr. Urbančiča je slednjih malo: »Od vseh akutnih obolenj nosnih votlin predstavlja akutni bakterijski sinuzitis le največ dva do tri odstotke.«
V začetku tako običajno gre za virusno okužbo, ki lahko sčasoma preide v bakterijsko. Kako vemo, da je vnetje bakterijsko? Asist. Jure Urbančič: »Bakterijsko vnetje sinusov je videti veliko bolj dramatično: z visoko telesno temperaturo, bolečine so hujše in stalne ter se slabo odzivajo na analgetike ter ne popustijo po prejemanju preparatov, kot so dekongestivi (zmanjšujejo nabreklost nosne sluznice) ali slane vode. Laboratorijski pregled krvi pokaže znake sistemskega vnetja s povišanimi levkociti, sedimentacijo in povišanim C-reaktivnim proteinom.«
Če obolenje preneha v sedmih dneh, vemo, da je šlo za virusni rinosinuzitis ali navadni prehlad. Vendar pa akutni virusni sinuzitis po besedah dr. Urbančiča lahko včasih traja tudi dvanajst tednov, a so simptomi podobni. Popolnoma drugače je pri akutnem bakterijskem sinuzitisu. Tega spremlja visoka telesna temperatura, hujša bolečina v predelu sinusov in glavoboli, počutje je slabo. Poleg tega iz nosu pri bakterijskem sinusitisu začne teči gnoj, ki je predvsem bele barve. Kdaj moramo obiskati zdravnika? »Običajno se ti znaki pojavijo od petega do sedmega dne, že po začetnem izboljšanju in če se to zgodi, je treba obiskati zdravnika.« Bakterijski sinusitis tudi zlahka ločimo od gripe: pri gripi nas boli vse telo, predvsem mišice, sinusi pa morda še najmanj.
Kaj se zgodi, če sinusov ne zdravimo? Kakšni so možni zapleti? »Če virusnega vnetja ne zdravimo, vemo, da se stanje uredi samo po sebi. Če ne zdravimo bakterijskega vnetja, pa smo lahko izpostavljeni množici različnih zapletov. Eden od njih je prehod vnetja v očnico, proti možganom, v epiduralnem prostoru (med možgansko ovojnico in lobanjsko kostjo) lahko nastanejo ognojki, pojavijo se lahko tudi možganski ognojki, ognojki v očesni votlini ali pa pod kožo nad sinusom. Otekline na čelu ali otekline lic so torej lahko povezane s tem vnetjem, če je bolnik imel pred tem sinusno vnetje in je to napredovalo.« Ob pojavu naštetih zapletov zdravljenje poteka kirurško.
Bakterijsko vnetje sinusov se zdravi pri družinskem zdravniku z antibiotiki. Če se stanje kljub temu slabša (glavoboli, trd vrat, občutljivost na svetlobo, dvojna slika, pomaknjenost očesa navzven, slab vid), splošni zdravnik bolnika napoti h kirurgu otorinolaringologu.
Večina teh zapletov se po besedah dr. Urbančiča rešuje s kirurškim posegom, običajno endoskopskim (vstopajo skozi nosnici), pri čemer se odstrani gnoj iz obnosnih votlin. Pri otrocih je drugače. Pri njih pogosto pride do nastanka etmoiditisa, pri čemer se na zunaj razmeroma hitro pojavi oteklina vek. Pri tem je lahko ogroženo tudi oko in zato je to stanje nujno in je bolnik sprejet v bolnišnico.
Gre za bolezen, ki stalno povzroča težave z zamašenostjo nosu, izcedkom, slabšim vohom, obrazno bolečino. Ob prehladu se lahko poslabša, včasih prične v hujši obliki. Za bolnike s kroničnim sinuzitisom je znano, da prehlad prebolevajo neprimerno dlje. V osnovi se prehlad pri njih zdravi enako, povečamo pa tudi dozo njihovih stalnih zdravil. Če ne dosežemo umiritve bolezni in zmanjšanja težav z zdravili, jim pomagamo s kirurškim posegom.
Kot pove Jure Urbančič, povezava med akutnim sinuzitisom in kroničnim sinuzitisom ni dokazana. Pri kroničnem sinuzitisu imajo bolniki težave dalj časa (vsaj tri mesece v letu). Zdravljenje je podobno kot pri akutnem, le da terapija, ki jo že imajo, poteka bolj intenzivno – dvigne se odmerek.
Ali je možen vzrok sinuzitisa tudi granulom zoba? »Seveda. Korenine zob v zgornji čeljusti so zelo blizu maksilarnemu sinusu in zato se lahko vnetje preseli v sinus. To se lahko zgodi kadar koli v letu in ni povezano z rinosinuzitisom. Dentogeni sinuzitisi so kar pogosti. Zato je pomemben del anamneze v primeru, ko ima nekdo težave z zobmi in je bolečina na isti strani, tudi to. Takšen sinusitis razlikujemo od običajnega sinuzitisa po tem, da so težave le na eni strani.«
Žal so čakalne dobe za operacije sinusov precej dolge. »Želimo si, da bi bile krajše. Pri akutnih zapletih čakalne dobe ni. Urgentne bolnike zdravimo in operiramo takoj. Ko gre za kronično vnetje, pri neogroženih bolnikih pa je čakalna doba daljša.«
A Sinuzitis se največkrat začne z navadnim prehladom, torej virusnim vnetjem, ki se kaže kot zamašenost nosu in sprva vodenim, nato nekoliko gostejšim rumenim izcedkom iz nosu.
B Bakterijski sinuzitis spremljajo visoka telesna temperatura, hujša bolečina v predelu sinusov in glavoboli, počutje je slabo, iz nosu pa začne teči gnoj, ki je predvsem bele barve.
C Korenine zob v zgornji čeljusti so zelo blizu maksilarnemu sinusu in zato se lahko vnetje ob zobeh preseli v sinus.